VDSS Sodba Psp 378/2018

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilno tožnikov zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 24. 10. 2016 in št. ... z dne 31. 8. 2016, priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro (v nadaljevanju: TO) od 4. 1. 2016 dalje ter izplačilo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Presodilo je, da je bil z izpodbijanima upravnima aktoma predlog za spremembo dokončne odločbe z dne 4. 1. 2016 ter priznanje pravice do invalidnine za TO pravilno in zakonito zavrnjen.

2Tožnik izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišču očita, da ni upoštevalo njegove izpovedi o poškodovanosti in znatnejši onesposobljenosti prstov desne roke, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, temveč je sodbo oprlo le na izvedensko mnenje. S tem je kršilo 1. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) v zvezi z 8. členom ZPP, površna in pomanjkljiva dokazna ocena pa je prerasla v bistveno kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. V kolikor bo ugotovljeno, da je sodba sprejeta v skladu s pravili proste presoje dokazov, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Poudarja, da je imel 12 posegov, da ima hude težave, ker se krčijo prsti, da ni sposoben ničesar delati in da je prihajalo do notranjih krvavitev, zaradi česar mu je bila svetovana amputacija prsta. Prišlo je do infekcij, sledile so operacije, sredinec na desni roki je raven in neuporaben, ostali prsti pa zatekajo in mravljinčijo. Neuporabnost roke je vidna od daleč.

Ker sodišče ni ugotovilo konkretnega dejanskega stanu, ki ustreza abstraktnemu iz 1. odst. 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju² (ZPIZ-1) je zmotno uporabilo materialno pravo. Sklicuje se na Samoupravni sporazum iz leta 1989, čeprav je ZPIZ-1 sprejet kasneje. Že zato bi moralo uporabiti ustrezne razlagalne argumente, in sicer da mlajši splošni pravni akt razveljavlja starejšega, oz. da višji nadomešča nižjega. Torej 1. odst. 143. člena ZPIZ-1 nadomešča Samoupravni sporazum, saj slednji spregleda primer kot je njegov, ga ureja preozko, tako da posega v pravico samo. Ob namenski in logični razlagi 1. odst. 143. člena ZPIZ-1 ter skladno z 2., 14., 50/2. in 52. členom Ustave RS ter 28. členom Konvencije o pravicah invalidov, mu pripada pravica do invalidnine.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijana zavrnilna sodba je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane kršitve iz 1. odst. 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP. Ni utemeljen očitek tožnika o površni in pomanjkljivi dokazni oceni, kaj šele, da bi ta prerasla v absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

K očitanim procesnim kršitvam

5Dejstvo, da je sodišče dokazni zaključek o zatrjevani TO zaradi poškodbe pri delu sprejelo na podlagi sodno izvedenskega mnenja in ne tožnikove izpovedi, ne pomeni kršitve 1. odst. 339 člena ZPP. Po 8. členu ZPP sodišče o tem, katera dejstva štejejo za dokazana, odloča po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Opustitev opredelitve do izpovedi stranke sicer lahko predstavlja formalno kršitev 8. člena ZPP, vendar v okoliščinah konkretnega primera ne pogojuje drugačne ocene TO, niti ne vpliva na zakonitosti izpodbijane zavrnilne sodbe.

6Prav zaradi tožnikove izpovedi, da invalidnine ni uveljavljal, dokler ni končal zdravljenja desne roke, na kateri je imel 12 posegov, da je toženec sicer ugotovil 30 % TO zaradi poškodbe leve rame izven dela, ne pa poškodbe desne roke pri delu, da ima težave, ker se krčijo prsti in ni sposoben ničesar delati, je sodišče sklenilo pridobiti medicinsko izvedensko mnenje (8. točka obrazložitve). Ta dokaz je sprejet povsem skladno s 243. členom ZPP, saj sodišče ne razpolaga s strokovno medicinskim znanjem, potrebnim za ugotavljanje TO. Pritožbeni očitek o površni, pomanjkljivi in nevestni presoji dokazov le zato, ker je oceno TO uprlo na sodno izvedensko mnenje, na katerega tožnik niti ni imel pripomb, ni utemeljen. Ker ni zatrjevane kršitve 1. odst. 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ta ni mogla prerasti v absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, kot nadalje neutemeljeno zatrjuje pritožba. Slednja kršitev bi bila podana, če bi izpodbijana sodba imela pomanjkljivosti, da je ne bi bilo moglo preizkusiti, ker bi bil izrek nerazumljiv, nasprotoval sam sebi ali razlogom sodbe, ali sodba ne bi imela razlogov, ali razlogi o odločilnih dejstvih ne bi bili jasni, oz. bi bili sami s seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti zagotovo nima.

Procesno in materialnopravno izhodišče za rešitev zadeve

7V skladu z 81. v zvezi z 58. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih³ (ZDSS-1) se v sodno socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov in v primeru njihove odprave praviloma tudi meritorno odloča o vtoževani pravici. Ob sodni kontroli upravnih odločb o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja načeloma ni potrebno izvesti dokaza z medicinskim izvedenstvom, če je že na podlagi mnenj IK 1 in IK 2 mogoče zaključiti, da sta upravna akta pravilna in zakonita. To velja tudi za izpodbijani odločbi z dne 24. 10. 2016 in 31. 8. 2016, izdani na temelju 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju⁴ (ZPIZ-2) zaradi zahtevane spremembe dokončne odločbe št. ... z dne 4. 1. 2016 o zavrnjeni pravici do invalidnine za TO. V t.i. nepravi obnovi se namreč lahko v 10 letih od vročitve odločbe razveljavi ali spremeni dokončna upravna odločba, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca.

8Pri razsoji konkretne zadeve je potrebno izhajati iz 403. člena ZPIZ-2, po katerem do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar⁵ (Seznam TO) pravico do invalidnine pridobijo v skladu z določbami 143. do 145. in 147. do 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen⁶. Po definiciji iz 143. člena ZPIZ-1 je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne. TO seveda ni mogoče ugotavljati neposredno po 1. odst. 143. člena ZPIZ-1, temveč le za stanja, pod pogoji in v višini, določeni v Seznamu TO, ki se še vedno uporablja. Za nadaljnjo uporabo Seznama TO ni bistveno, da ni bil realiziran 3. odst. 143. člena ZPIZ-1, ki je predvidel, da vrste in odstotke TO določi minister za delo po predhodnem mnenju ministra za zdravstvo, niti doslej 1. odst. 403. člena ZPIZ-2. Do sprejema novega splošnega pravnega akta se uporablja Seznam TO, kot je bilo določeno v 454. členu ZPIZ-1 in enako v 403. členu veljavnega ZPIZ-2.

9Ugotavljanje ali priznavanje TO brez vnaprej določenih vrst in stopenj TO, ni dopustno, saj bi bilo povsem arbitrarno. Z namensko ali logično razlago 1. odst. 143. člena ZPIZ-1 ni dopustno izločiti uporabe Seznama TO, niti neobstoja novega podzakonskega splošnega pravnega akta razreševati z argumenti kronologije, hierarhije ali specialnosti, kot zmotno meni pritožba. Z veljavno ureditvijo (403. členom ZPIZ-2) pravice do invalidnine za TO za poškodbe pri delu in poklicne bolezni na način, da je do nove ureditve tega vprašanja odkazano na uporabo relevantnih določb ZPIZ-1 vključno s Seznamom TO, niso kršeni 2., 14., 50. in 52. člen Ustave RS, niti 28. člen Konvencije o pravicah invalidov, kot povsem pavšalno zatrjuje pritožba.

Dejansko stanje predmetne zadeve in odločitev pritožbenega sodišča

10Sodišče prve stopnje enako kot tožena stranka v predsodnem postopku pravilno ugotavlja, da pri tožniku zaradi stanja po poškodbi desne roke leta 2007 ni izkazano stanje funkcionalne motnje zgornje okončine po poglavju VI B točki 14 ali 15 Seznama TO, saj ne gre za:

- nepregibnost vseh metakarpofalangealnih in interfalangealnih sklepov od drugega do petega prsta v ugodnem položaju na eni roki; v neugodnem položaju na eni roki ali neugodnem položaju obeh rok (14. točka) ali

- hujše kontrakture štirih ali petih prstov, morebiti komplicirane z ankilozo posameznih sklepov po teži oz. ohranjenosti gibalne funkcije roke: na eni ali obeh rokah (15. točka). Za hujše kontrakture prstov štejejo tiste, ki onemogočajo prijem predmetov s prsti; hujša kontraktura ali ankiloza prstov se šteje, kot da prsta ni.

11V pravnomočno končanem postopku, ki je predmet obravnavane neprave obnove postopka, sta IK 1 dne 22. 11. 2015 in IK 2 dne 14. 3. 2016 skladno ugotovili, da je pri tožniku zaradi stanja po poškodbi leve rame sicer podana 30 % TO po poglavju VI B točki 8 c, ne pa tudi za stanje po poškodbi III. prsta desne roke, za katero TO ni mogoče ugotoviti. Iz izvida osebnega pregleda na IK 1 izhajajo vidne postoperativne brazgotine na dlani, lažje flektorne kontrakture V., IV. in II. prsta ter nepregibnost sklepov III. prsta na PIP in DIP. Stik z desnico je bil izrazito oslabljen, fin prijem nemožen, obstajali so tudi senzibilitetni izpadi, zapestje pa je bilo v redu. Invalidski komisiji sta skladno ocenili, da funkcionalno stanje desne roke ne ustreza kriterijem iz Seznama TO za ugotovitev TO.

12Kljub pravilni ugotovitvi tožene stranke, da v pravnomočno končanem upravnem postopku ni podano dejansko stanje iz 183. člena ZPIZ-2, ker niso bile kršene materialne določbe zakona in podzakonskega akta, niti ni šlo za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče izvedlo dokaz s sodno izvedenskim mnenjem. Pisno izvedensko mnenje dr. AA, izdelano na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda (z dne 3. 4. 2018; list. 17-23) samo še dodatno potrjuje, da v pravnomočno končanem postopku, ko za stanje po poškodbi prsta desne roke leta 2007 ni bilo ugotovljene TO, ni prišlo do zmotno, kaj šele očitno zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

Na podlagi meritev gibljivosti obeh zapestij in kazalcev, sredincev, prstancev in mezincev obeh rok, izvedenec prepričljivo ugotavlja, da pri tožniku ne obstaja nepregibnost vseh metakarpofalangealnih in interfalangealnih sklepov od drugega do petega prsta na desni roki. Ne gre za hujšo kontrakturo ali ankilozo prstov, ki se šteje kot da prstov ni, če hkrati ni kateregakoli prsta na eni roki v zvezi z nepregibnostjo vseh metakarpofalangealnih in interfalangealnih sklepov od drugega do petega prsta in ne obstaja nepregibnost vseh metakarpofalangealnih in interfalangealnih sklepov od drugega do petega prsta na desni roki.

Izvedenec nadalje zaključuje, da ne gre niti za hujšno kontrakturo 4-ih ali 5-ih prstov, kompliciranih z ankilozo posameznih sklepov po teži oz. ohranjenosti gibalne funkcije roke, temveč da je prisotna ankiloza v interfalangealnih sklepih sredinca desne roke in lažja kontraktura kazalca desne roke z ohranjeno gibalno funkcijo roke, kar ne predstavlja TO po Sporazumu TO. Stanje desne roke torej po oceni medicinskega strokovnjaka ne predstavlja podlage za oceno TO po Seznamu TO.

13Ker tožnik na takšno pisno izvedensko mnenje ni imel pripomb, ocena pa ima podlago v objektivizirani listinski medicinski dokumentaciji ter izvidu osebnega pregleda in je utemeljena v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj, je predlog za pridobitev novega mnenja z izvedencem medicine dela, prometa in športa utemeljeno zavrnjen. Sodišče je lahko že na podlagi izvedenih dokazov, vključno z pridobljenim izvedenskim mnenjem zaključilo le, da pri tožniku zaradi posledic poškodovane desne roke leta 2007 pri delu TO ni podana. Tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih aktov je utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do invalidnine.

14Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 2/2004.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁵ Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/98.
⁶ Glej - Novi veliki komentar Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2; Ljubljana 2014, str. 492, po katerem pravica do invalidnine več ni določena kot pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja, razen za vmesno obdobje do sprejema nove zakonske ureditve za TO zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.