VSL Sklep II Cp 1994/2017

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je toženka motila tožnika v njegovi mirni posesti stanovanja in skupnih prostorov in naprav, ki se nahajajo v stavbi ID znak 000 k.o. X, s tem, da je na električni omarici na hodniku namestila dve ključavnice ter s tem tožniku onemogočila dostop do merilnega števca za elektriko za stanovanje in do varovalk za stanovanje kot tudi za skupne prostore, in mu s tem onemogočila souporabo skupnih delov in naprav stavbe ter mirno posest in uporabo stanovanja; da je toženka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje tako, da na električni omarici na hodniku odstrani obe ključavnici ali da tožniku izroči ključe in mu s tem omogoči nemoten dostop do glavnih varovalk in merilnih števcev za elektriko in nadaljnjo souporabo teh nepremičnin, vse v roku 8 dni, in mu povrne pravdne stroške. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženki povrniti 1.156,63 EUR stroškov postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi tožnik zlorabljal svojo pravico do posesti na električni omarici z namernimi izklopi elektrike in "tiraniziranjem ostalih stanovalcev." Pri tem se sodišče sklicuje zlasti na izpovedbi prič Z. Z. in P. P., pri tem pa spregleda, da se njuni izpovedbi nanašata na sosednji objekt ID 001 in ne na objekt ID 000, ki je predmet spora, kakor tudi, da je bila toženka tista, ki ji je bil izdan ukrep prepovedi približevanja tožniku po ZPND. Sodišče izpovedbe prič povzema napačno glede časovnega okvirja, v katerem naj bi prihajalo do domnevnih izklopov elektrike, pa tudi glede načina uporabe stanovanja. Sodišče je tudi zmotno in v nasprotju z izvedenimi dokazi zaključilo, da naj bi treslo pod tuši, iz razlogov na strani tožnika. Priča L. L., serviser, ki je navedeno napako odpravljal, je izpovedal, da se taka okvara dostikrat pojavi in da je možno, da je do dogodka prišlo zaradi vlažnih sten. Sodišče je tudi napačno zaključilo, da po namestitvi ključavnic ni več prihajalo do izklopov elektrike. Iz izpovedb zaslišanih prič (Z. Z., G. G., S. S., D. D., P. P.) je razvidno, da do 24. 2. 2017 (dan montiranja ključavnic) ni bilo nobenega izpada elektrike, težave z izpadi so torej prenehale, še preden je toženka namestila ključavnice. Priča L. L. je pojasnil, da so težave prenehale, ker je vmes že popravil določene napake v električni inštalaciji. Pojasnil je tudi, da je pokvarjen štedilnik v stanovanju enega izmed najemnikov povzročal, da je "varovalko ven metalo". Nobena od prič tudi ni nikoli videla tožnika, da bi odvijal varovalke. Tako ni mogoče govoriti tudi ne o samopomoči s strani tožnice. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da z namestitvijo ključavnice na električno omarico tožnik ni v ničemer moten pri dosedanjem načinu uporabe stanovanja. Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na porabo energentov, ki jo je zatrjevala toženka, tožnik pa je njene trditve argumentirano zavrnil z vlogo z dne 16. 4. 2016 in drugačen zaključek sodišča prve stopnje ne drži. Svojega zaključka sodišče tudi ni obrazložilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik je logično in življenjsko pojasnil način uporabe stanovanja, ki opravičuje nizko porabo, sodišče pa se je raje oprlo na izpovedi prič glede tega, kako pogosto slišijo gospodinjske aparate v stanovanju tožnika, pa še te je v sodbi zmotno povzelo. Priča G. G. je povedal, da iz svojega stanovanja ne sliši zgornjih uporabnikov stanovanj, S. S., da nima nobene skupne stene s tožnikom, kar pojasnjuje, zakaj ne sliši delovanja aparatov pri njem, priča D. D. pa, da tudi drugih stanovalcev nikoli ne sliši in da jih sreča tako pogosto kot tožnika. Tožnik je tako nedvomno dokazal, da zaradi nemotene in varne uporabe stanovanja potrebuje dostop do varovalk. V zvezi s tem je tožnik predlagal tudi izvedenca, ki ga sodišče ni postavilo. Sodišče bi moralo varovati interes tožnika po varni in nemoteni uporabi skupnih naprav ter stanovanja. Tudi ni realno pričakovati, da bo toženka skrbela za nemoteno dobavo elektrike do stanovanja tožnika v primeru, da bo ponovno prišlo do izpadov, kot je to nerealno zaključilo sodišče. Priča D. D. je to potrdil, z izpovedbo, da tožniku toženka ob zadnjem izpadu ni vstavila varovalk, tako da so imeli elektriko nazaj samo najemniki, tožnik pa ne. Sodišče je kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko je zavrnilo dokaz s postavitvijo izvedenca električne stroke. Sodišče je zavrnitev dokaza pojasnilo le z dejstvom, da postavitev izvedenca ni potrebna za dokazovanje preobremenitev sistema, ni pa pojasnilo, zakaj ni potrebno za dokazovanje ostalih zatrjevanih okoliščin (ki jih pritožba povzame). Dokazni predlog je dodatno utemeljeval s strokovnim mnenjem odgovorne projektantke električnih inštalacij R. R., ki pa ga sodišče, brez pojasnila, ni upoštevalo. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo že očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, posledično pa sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je zmotno uporabilo institut samopomoči. Oseba, ki se tega instituta posluži na tak način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, prekorači institut samopomoči, zato ni podan element nujnosti oziroma sorazmernosti ukrepa. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo tudi v posledici tega, ker je, kot že povedano, zmotno ugotovilo dejansko stanje glede časovnega okvira v zvezi z (neizkazanim) odstranjevanjem varovalk, ter s tem, ko je upoštevalo tožničino izjavo o tresenju pod tušem, čeprav trditvene podlage v zvezi s tem ni podala. Nesprejemljiv je tako v celoti zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje toženke ni bilo samovoljno in protipravno.

3Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je neutemeljena.

5Pravdni stranki sta razvezana zakonca, s številnimi medsebojnimi spori. Tožnik je dne 24. 2. 2016 ugotovil, da je toženka (s pomočjo kvalificirane osebe) na električni omarici na hodniku stavbe, v kateri tožnik biva, namestila dve ključavnici, tožniku pa ključa ni izročila, s čimer naj bi samovoljno spremenila dotedanji način izvrševanja posesti. Zatrjeval je izvrševanje soposesti na električni omarici na način, da je vzdrževal električne števce, jih kontroliral in odčitaval ter priklapljal izpadle varovalke, kar naj bi bilo z namestitvijo ključavnice na omarico onemogočeno. Motenje posesti naj bi se dodatno kazalo v dejstvu, da je moral zaradi onemogočenega posega v električno omarico, spremeniti način rabe stanovanja tako, da iz preventivnih razlogov (da zmanjša možnost izpada elektrike) ne uporablja več gospodinjskih aparatov hkrati. Toženka je tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti ugovarjala in trdila, da tožnikova posest ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno. Poleg tega naj bi tožnik soposest izvrševal v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode¹, zato njen poseg ni bil samovoljen. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je materialnopravno pravilna.

6Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je vzdrževanje števca pridržano pooblaščenim osebam, odčitavanje in kontrola porabe elektrike pa nista preprečena, saj so števci dobro vidni skozi steklena okenca (primerjaj fotografijo priloga A6), zato v tem obsegu tožnikova (so)posest ni bila motena (35. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ).

7Povsem prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik stanovanje v spornem objektu uporablja le občasno in ne za stalno bivanje in da že pred spornim dejanjem toženke stanovanja ni uporabljal na način, da bi imel hkrati vklopljenih več gospodinjskih aparatov, v posledici česar naj bi prišlo do izpada elektrike, kar je saniral z zamenjavo varovalke v sporni električni omarici (kar mu je sedaj onemogočeno). Da v stanovanje prihaja le občasno in v njem ne živi stalno, so prepričljivo pojasnile zaslišane priče (Z. Z., H. H., G. G., S. S., D. D., P. P.) in njihovih izpovedb, tudi v povezavi z ostalimi dokazi, tožnik s svojo izpovedbo in nekonkretizirano izpovedbo "svojih" prič, ni uspel izpodbiti. Navedeno dejstvo potrjuje tudi primerjava mesečne porabe elektrike, vode, ogrevanja, tožnika z ostalimi stanovalci v objektu, ki jo je sicer pripravila toženka², pri čemer primerjavi samo iz tega razloga ni mogoče odreči verodostojnosti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je tožnik primerjavo le pavšalno prerekal z navedbo, da je popis opravljen enostransko s strani toženke, za potrebe postopka N 810/2015 in ga zato ne priznava (točka XI. pripravljalne vloge z dne 16. 4. 2016), pri čemer popisu v postopku N 810/2015 ni oporekal (glej stran 8 zapisnika z dne 27. 5. 2016). Upoštevaje navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno tožnice ni pozivalo na predložitev konkretnih računov dobaviteljev. Res iz izpovedb G. G., S. S. in D. D., da "ropotanja" aparatov iz tožnikovega stanovanja ne slišijo, ne izhaja sam po sebi zaključek, da gospodinjskih aparatov tožnik ne uporablja, lahko se zaključi tudi, da zaradi lege stanovanj ali njihove izoliranosti, delovanja aparatov ni mogoče slišati (kot to nakazuje pritožba). Vendar je glede na siceršnji prepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik v stanovanju ne živi stalno, da vanj le občasno prihaja, da je njegova poraba energentov bistveno nižja od porabe ostalih stanovalcev, da so priče povedale, da v njihovih stanovanjih do izpada elektrike ne pride, tudi če uporabljajo več aparatov hkrati, da je sam tožnik v postopku zaradi prepovedi nasilnih dejanj in prepustitev stanovanja v skupni uporabi N 810/2015, na naroku dne 27. 5. 2016 izpovedal, da ne kuha in ne pere (zapisnik z dne 27. 5. 2016, priloga A22³), sodišče prve stopnje povsem utemeljeno zaključilo, da tožnik ni izkazal (pri čemer je bilo dokazno breme na njem), da je moral zaradi spornega posega tožnice, spremeniti dotedanji način rabe stanovanja (in tudi ne skupnih prostorov), da torej do motenja posesti tudi v tem obsegu ni prišlo (33. člen SPZ).

8Strinjati se je s pritožbo, da je bil tožnik pred dejanjem toženke v februarju 2016, v soposesti električne omarice, saj ta ni bila zaklenjena in je imel kadarkoli možnost prostega dostopa (tudi) do varovalk (kar mu je sedaj onemogočeno). Vendar je sodišče prve stopnje, tudi po mnenju pritožbenega sodišča spet dovolj prepričljivo, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), ugotovilo, da je tožnik to svojo soposest izvrševal v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode (10. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Posest pa ni varovana v vsakem primeru, posesti, kakor jo je izvrševal tožnik, sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Toženka se je upravičeno uprla nastanku škode, ki je s strani tožnika grozila njej kot posredni posestnici in najemnikom kot neposrednim posestnikom (133. člen OZ).

9Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bilo z zadostno mero prepričanja izkazano, da je do večine izpadov elektrike prihajalo prav zaradi posegov tožnika v varovalke v sporni omarici (točki 31 in 32 obrazložitve). Izpovedbe prič (Z .Z., H. H., S. S., Š. Š., P. P.) v povezavi z ostalimi dokazi, so dovolj prepričljive za takšen zaključek, čeprav pri odklopu ali odstranitvi varovalk tožnika nobena priča ni videla (dvakrat naj bi ga videla toženka). Tudi v postopku N 810/2015 se je toženka (med drugim) konsistentno sklicevala na toženčeve redne odklope elektrike (glej priložene zapisnike in odločbe, izdane v tem postopku). Res bi bilo razumeti, da priča Z. Z. o izpadih elektrike v spornem objektu ni izpovedoval iz lastnega (prebiva v sosednjem objektu), vendar se je očitno o izpadih elektrike, tudi v spornem objektu, ki so jih vsi povezovali s tožnikom, med najemniki veliko govorilo. Iz lastnega pa je izpovedal o izpadu gretja v objektu, v katerem živi in ki ga je prav tako povezal s tožnikom. Priča P. P. (hči pravdnih strank) je na splošno pojasnjevala o težavah v vseh objektih v solasti pravdnih strank (izpadi interneta, odstranjevanje varovalk, izpuljenje električne žice), ki jih je vse povezovala z očetom. Glede spornega objekta je konkretno izpovedala res le glede izpuljenih žic, kar pa ne spremeni dejstva, da so bile izpovedbe ostalih prič povsem jasne - do manipulacij z varovalkami je prihajalo prav v spornem objektu in prav vse (zgoraj navedene priče) so te izpade povezovale s posegi tožnika v električno napeljavo preko sporne električne omarice. Navedene priče so tudi potrdile trditve toženke, da po spornem dejanju (ki tožniku preprečuje dostop do električne omarice) do izpadov elektrike ni več prihajalo. Drži, da očitno že po decembru 2015 ni več prihajalo do odklopov, kar je povezati s prepovedjo tožniku vstopanja (tudi) v (sporno) stanovanjsko hišo ID 002, izrečeno s sklepom v zadevi N 810/2015 z dne 10. 12. 2015 (priloga B 18), kot je to izpostavila tudi priča P. P.⁴

10O tresenju pod tušem je toženka res le izpovedala, v trditveni podlagi se na to dejstvo ni sklicevala, zato se sodišču prve stopnje do tega dela izpovedbe ni bilo potrebno posebej opredeljevati. Lahko drži, da je nekajkrat v preteklih letih prišlo do izpada elektrike tudi iz drugih razlogov (izpoved priče L. L.), kar vse pa ne spremeni dejstva, da je sodišče prve stopnje, kot rečeno dovolj prepričljivo, ugotovilo tudi večkratne posege tožnika v električno napeljavo, prav preko sporne elektro omarice. V posledici je sodišče prve stopnje utemeljeno kot nepotreben zavrnilo dokaz z izvedencem elektro stroke⁵ in se upravičeno tudi ni posebej opredeljevalo do mnenja odgovorne projektantke električni inštalacij za sporni objekt R. R. z dne 17. 6. 2016, iz katerega naj bi (tudi) izhajalo, da tožnik zaradi nemotene in varne uporabe stanovanja potrebuje dostop do varovalk - to načelno namreč ni sporno, vendar je tožnik, kot povedano, svojo soposest izvrševal v nasprotju s prepovedju povzročanja škode, takšni posesti oziroma soposesti, pa sodišče ne more nuditi pravnega varstva.

11Pritožbeno sodišče ne vidi, kako naj bi dejstvo, da je sodišče v postopku N 810/2015 z dne 20. 6. 2016 izdalo sklep, s katerim je toženki prepovedalo vstopati v stanovanje tožnika, v njegovo delavnico ter se mu približati na manj kot 20 metrov, mu slediti, ga fotografirati, vplivalo na pravilnost odločitve v zvezi s obravnavanimi dejanji tožnika v letu 2015 in toženke v februarju 2016.

12Glede na to, da v opisanem obsegu tožnikova (so)posest ni bila motena, v preostalem pa toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot samovoljnega in protipravnega ravnanja, je sodišče prve stopnje posestno varstvo tožniku utemeljeno odreklo.

13Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev za tožnika temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za toženko pa na določbi 155. člena ZPP.

¹ Drugim stanovalcem (njenim najemnikom) naj bi izklapljal elektriko na način, da je v sporni električni omarici odvijal oziroma odstranjeval varovalke.
² Ki upravlja s stanovanji v sporni in v sosednji stavbi v solasti pravdnih strank, in ki jih pravdni stranki imenujeta študentski dom.
³ na katerega sta se sklicevali obe pravdni stranki,
⁴ Stran 12 zapisnika z dne 20. 10. 2016.
⁵ Ki naj bi se izjasnil glede zatrjevanih preobremenitev električnega sistema, glede dejstva, da mora imeti tožnik kot uporabnik stanovanja dostop do varovalk, o povezavi med elektro omarico in pomožnimi varovalkami v posameznih stanovanjskih enotah.