VSL Sklep IV Cpg 756/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo proti sklepu tega sodišča Srg 2018/16672 z dne 24. 4. 2018.

2Pritožnica je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da razveljavi sklep Srg 16672/2018 z dne 24. 4. 2018 o vpisu sprememb v sodni register pri subjektu vpisa ter posledično po uradni dolžnosti razveljavi tudi sklep o vpisu sprememb v sodni register z dne 24. 1. 2018, ki se nanaša na Univerzo in njene družbenike.

3Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo Republike Slovenije zoper sklep, s katerim je samostojna sodna referentka pri subjektu vpisa FAKULTETA A. dovolila vpis spremembe firme v UNIVERZA V ... FAKULTETA B., prevoda firme v angleščino iz FACULTY ... v UNIVERSITY ..., skrajšane firme iz F. v U., vpis prevoda skrajšane firme v angleščino U. ter vpis spremembe družbene pogodbe / statuta z dne 16. 4. 2018. Navedlo je:

- da bi pritožnica, ki ni predlagateljica postopka niti subjekt vpisa, morala v skladu s tretjim odstavkom 36. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) izkazati, da je bil z izpodbijanim sklepom prizadet njen pravni interes, njena pravica ali na zakon temelječ interes; da ji zgolj dejstvo, da je navedla, da je njen interes prizadet s kršitvijo 10. in 18. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis), samo po sebi še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep; da bi morala konkretizirati, katera njena pravica ali na zakonu temelječ interes je bil z izpodbijanim sklepom prizadet oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njen pravni položaj;

- da gre pri izpodbijanem sklepu le za spremembo imena fakultete, kar ob upoštevanju tretjega odstavka 25. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Merila) ne šteje za preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda, kar pomeni, da za spremembo imena fakultete ni potrebna presoja Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS); da NAKVIS kot edina pristojna oseba javnega prava pri ustanavljanju univerze presoja tudi izpolnjevanje standardov iz 7. člena Meril, pri čemer v skladu s tretjim standardom 7. člena Meril presoja ustreznost aktov o ustanovitvi ter osnutka statuta visokošolskega zavoda;

- da je NAKVIS dne 21. 9. 2017 izdal odločbo, s katero je svet NAKVIS-a podelil akreditacijo visokošolskemu zavodu Univerza v ... (U.; univerza) za pet let in pri presoji standardov upošteval tudi ustreznost osnutka Akta o ustanovitvi ter osnutka Statuta visokošolskega zavoda; da iz Akta o ustanovitvi U. izhaja, da imajo ustanoviteljice v zvezi s članstvom v univerzi pravice in obveznosti, ki jih določata ta akt in statut univerze; da iz drugega odstavka 12. člena Akta o ustanovitvi univerze ter iz drugega odstavka 14. člena Statuta univerze izhaja, da članice, v kolikor ta akt ali statut ne določata drugače, ohranijo pravno sposobnost in pravno subjektiviteto, ki so jo imele ob vključitvi v univerzo ter da iz soglasij ustanoviteljev ustanoviteljic in sklepom upravnih odborov ustanoviteljic k ustanovitvi univerze in k članstvu univerze izhaja, da ustanoviteljice po ustanovitvi Univerze v ..., kot samostojne pravne osebe nadaljujejo svojo dejavnost kot njeni enakopravni in polnopravni ustanovitveni člani.

Svet NAKVIS-a je po prepričanju sodišča prve stopnje presodil, da sta osnutek Akta o ustanovitvi ter osnutek Statuta visokošolskega zavoda ustrezna, sicer visokošolskemu zavodu ne bi podelil akreditacije. Po oceni sodišča prve stopnje okoliščina, da so ustanoviteljice Univerze v ... ohranile svojo pravno subjektiviteto, ne more vplivati na odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe v nazivu fakultete, ki je v skladu z Aktom o ustanovitvi in Statutom Univerze v... članica te univerze, le da ima v skladu z Aktom in Statutom univerze svojo pravno subjektiviteto, kar pa je NAKVIS potrdil kot skladno z določili ZVis in Meril ter Univerzi v ... podelil akreditacijo, ob upoštevanju navedene okoliščine. Pritožnica se na takšno odločitev NAKVIS-a ni pritožila v danem 30-dnevnem roku.

6Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njenih navedb, s katerimi je utemeljevala svoj, na zakonu temelječ interes za vložitev pritožbe po tretjem odstavku 36. člena ZSReg. Sodišče prve stopnje se je do njenih navedb opredelilo in zaključilo, da pritožnica ni konkretizirala, katera njena pravica ali na zakonu temelječ interes je bil z izpodbijanim sklepom prizadet oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njen pravni položaj. Kljub takšnim zaključkom je sodišče prve stopnje pritožbo obravnavalo vsebinsko. Zato bo pritožbeno sodišče odgovarjalo le na navedbe pritožnice, ki se nanašajo na razloge sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo pritožbo zoper sklep o vpisu predlaganih sprememb pri subjektu vpisa.

7Ni res, da registrsko sodišče ob vpisu spremembe imena (firme) subjekta vpisa ni preverilo, kaj na podlagi določb ZVis pomeni, če si fakulteta spremeni ime na način, da le-to vsebuje tudi naziv univerze. To je storilo in pravilno zaključilo, da v danem primeru sprememba imena subjekta vpisa ne prestavlja preoblikovanja v drugo vrsto visokošolskega zavoda. Pri tem je upoštevalo določbe ZVis in Meril ter se do njih opredelilo. Pravilno je ugotovilo, da so članice univerze, med drugim subjekt vpisa, ohranile svojo pravno sposobnost in pravno subjektiviteto, da je takšno organizacijo univerze in njenih članic preverila NAKVIS ter da je odločba, s katero je ta Univerzi v ... podelila akreditacijo za pet let,¹ pravnomočna. Pravnomočen pa je tudi sklep o vpisu ustanovitve Univerze v ... s takšno organizacijo v sodni register. Republika Slovenije se zoper sklep ni pritožila.

8Zmotno je stališče pritožnice, da FAKULTETA A. (sedaj UNIVERZA V .... FAKULTETA B.) ni članica Univerze v .... Iz Akta o ustanovitvi Univerze v ... in njenega Statuta je razvidno, da je navedena fakulteta ena izmed štirih ustanoviteljic univerze (13. člen Akta in 13. člen Statuta) in istočasno članica univerze (12. člen Akta in 14. člen Statuta). V 12. členu Akta je navedeno, da univerzo sestavljajo ustanoviteljice, članice brez ustanoviteljskih pravic, pridružene članice in samostojne organizacije. Ustanoviteljice imajo v zvezi s članstvom v univerzi pravice in obveznosti, ki jih določata Akt in Statut univerze. Članice brez ustanoviteljskih pravic in pridružene članice pa imajo v zvezi s članstvom v univerzi pravice in obveznosti, ki jih določajo Akt, Statut univerze in pogodba o vključitvi oziroma priključitvi. V 12. členu Akta je tudi določeno, da članice, v kolikor Statut univerze ne določa drugače, ohranijo pravno sposobnost in pravno subjektiviteto, ki so jo imele ob vključitvi v univerzo, morajo pa pri svojem delovanju na način, ki ga določa splošni pravni akt univerze, ki ureja logotip in znak univerze, izpostaviti članstvo v univerzi. V skladu z 10. členom Akta in 10. členom Statuta članice pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določata Akt in Statut univerze, v imenu in za račun univerze.

9Članice univerze imajo torej pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, omejeno pravno sposobnost. Takšna omejena pravna sposobnost je predvidena že v 10. členu ZVis v primerih, kadar članice univerze, ki so bile ustanovljene v okviru univerze, izvajajo nacionalne programe visokega šolstva, za katere zagotavlja sredstva Republika Slovenija. V drugih primerih pa, kot to določa četrti odstavek 10. člena ZVis, članice univerze nastopajo v pravnem predmetu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z Aktom o ustanovitvi in statutom univerze.²

10Zmotno je nadalje stališče pritožnice, da je v danem primeru šlo za spojitev in na ta način hkrati za ustanovitev nove zasebne univerze, kar naj bi posledično na podlagi določb ZVis pomenilo, da morajo fakultete, ki postanejo članice, izgubiti svojo dotedanjo pravno subjektiviteto, torej da univerza postane univerzalna pravna naslednica vseh štirih fakultet in s tem tudi koncesionar. Pritožnica trdi, da bi šlo samo za spremembo imena, če bi bile vse štiri fakultete samostojne pravne osebe (kar so še zdaj) in ne bi ustanovile Univerze v ..., ki jih zdaj napačno šteje za svoje članice, ker to niso, in bi si vsaka zase spremenile le imena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so v danem primeru članice univerze le spremenile svoja imena, saj so ostale samostojne pravne osebe, kot so bile do sedaj. O spojitvi govorimo, kadar se dva ali več subjektov združi tako, da se ustanovi nov subjekt, dotedanji subjekti pa prenehajo. Gre za obliko materialnega statusnega preoblikovanja, o kateri pa v danem primeru ni mogoče govoriti.

11Pritožnica s trditvami, da organizacija Univerze v ..., njen Akt o ustanovitvi in Statut niso v skladu z ZVis, glede na to, da je sklep o vpisu ustanovitve Univerze v ... v sodni register pravnomočen, v tem postopku, ki se nanaša le na spremembo imena ene od članic univerze, ne more uspeti.

12V skladu z določbo 77. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je predlogu za vpis spremembe imena zavoda treba priložiti sklep pristojnega organa zavoda o tej spremembi. Predlagateljica, ki je istočasno ustanoviteljica in članica univerze, je predložila sklep svoje ustanoviteljice o spremembi imena. Dne 24.1.2018 so bile pri subjektu vpisa Univerza v ... tudi že vpisane spremembe imen ustanoviteljic in članic univerze. Sklep o vpisu teh sprememb je postal pravnomočen. Glede na navedeno je bilo zgoraj omenjeni določbi 77. člena Uredbe zadoščeno.

13Pritožnica, ki se zoper sklep o vpisu z dne 24.1.2018 ni pritožila, s to pritožbo ne more zahtevati razveljavitve omenjenega sklepa.

14Registrsko sodišče v tem postopku vpisa sprememb ni dolžno preverjati, ali je ustrezno spremenjen ustanovitveni akt Univerze v .... Registrsko sodišče v skladu z 29. členom ZSReg preverja le, ali je predlog vložila upravičena oseba, ali so predlogu priložene vse predpisane listine, ali je predlog vložen na obrazcu, če je ta predpisan in v potrebnem številu izvodov ter ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi. Listine, ki morajo biti predlogu priložene so navedene v 77. členu Uredbe, kot je to pritožbeno sodišče že omenilo, in jih je predlagateljica predložila. Izpolnjene pa so bile tudi ostale procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis sprememb pri subjektu vpisa.

15Navedbe pritožnice, kako bi morala biti po njenem organizirana Univerza v ..., da bi bilo to v skladu z ZVis ter v zvezi s tem, kako so organizirane Univerza v ...i, Univerza na ... in Univerza v ...i, ter njene navedbe o pomenu evidence visokošolskih zavodov po 81.c in 81.č členu ZVis za ta postopek vpisa sprememb v sodni register niso odločilnega pomena. Niti ni odločilno, kako bo pritožnica uredila koncesijsko razmerje z Univerzo v ... in njenimi članicami. Pritožnica ima sicer prav, ko pravi, da določbe ZVis glede pogojev za ustanovitev univerze, uporabe imena univerze ter njene pravne subjektivitete veljajo tudi za zasebne univerze. Vendar tudi navedeno v tem postopku ni odločilnega pomena.

16Vpis ustanovitve Univerze v ..., kateremu podlaga je bil Akt o ustanovitvi, ki ureja organizacijo univerze in njenih članic na zgoraj opisani način, je torej pravnomočen. Tako univerza kot njene članice so tudi pridobile odločbo NAKVIS o akreditaciji visokošolskega zavoda, ki velja do leta 2023. Pritožnica v tem registrskem postopku zato ne more izpodbijati pravilnosti vpisa ustanovitve univerze v sodni register, niti pravilnosti odločbe NAKVIS o akreditaciji.

17Navedbe pritožnice se ob povedanem izkažejo kot neutemeljene, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.

18Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti nobene od tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 19. členom ZSReg).

19Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

20Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 19. členom ZSReg).

¹ Prav tako njenim članicam.
² Takšna opredelitev pravne subjektivitete članic je z vidika pravne teorije sporna, saj gre za neke vrste deljeno pravno subjektiviteto članic (tako Bohinc Rado, Osebe javnega prava, javni zavodi-javna podjetja-javne agencije-javni skladi, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 340).