VSC sklep I Ip 74/2009

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končnim sklepom.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugodilo zahtevi upnice za odpravo nepravilnosti in je dolžnikovemu delodajalcu S. b. C. naložilo prednostno poplačilo terjatve upnice M. P. pred terjatvijo upnika S. d. v z. n. S.

Proti sklepu se je pritožil upnik S. d. v z. n. S. V pritožbi poudarja, da upnik razpolaga s pravnomočnim sklepom o izvršbi in ne z upravno izplačilno prepovedjo, o kateri govori brez osnove izpodbijani sklep. Sklep bi bil pravilen, če bi upnik imel upravno izplačilno prepoved kot osnovo za izvršbo. Oba upnika imata sklep o izvršbi, zato čl. 135 ZIZ ne pride v poštev. Gre za dve enakovredni terjatvi, prvi upnik je prvi dobil pravico do poplačila. Zakon o izvršbi in zavarovanju je jasen, saj zakonita preživnina lahko ima prednost pred drugimi terjatvami samo v primeru, če to zakon določa. Predlaga razveljavitev sklepa.

Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik S. d. v z. n. S. res ni stranka v tem izvršilnem postopku, vendar ima pravico do pritožbe proti izpodbijanemu sklepu, kajti s sklepom je bilo odločeno o njegovi pravici do poplačila.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da so razlogi izpodbijanega sklepa sami s seboj v nasprotju in tudi v nasprotju z listino v spisu. Sodišče ni obrazložilo, na osnovi česa je sklepalo, da pritožnik vodi izvršbo na osnovi izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo.

Sodišče je namreč v 2. odstavku obrazložitve citiralo trditev dolžnikovega delodajalca S. b. C. z dne 24.10.2008 (list. št. 10), da je opravilo rubež v korist pritožnika kot upnika na osnovi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 2006/00117.

Glede na razloge v izpodbijanem sklepu in glede na podatke spisa, izvršba na predlog pritožnika torej ne teče na osnovi izplačilne prepovedi, ampak na osnovi sklepa o izvršbi, zato je preuranjena uporaba čl. 135 Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki se nanaša na izplačilno prepoved, ne pa tudi na izvršilne sklepe kot osnovno za izvršbo.

Če bi pritožnik res predlagal izvršbo na osnovi izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo, potem bi imela preživninska terjatev res prednost pri poplačilu.

Glede na sedanje stanje zadeve pa izvršba po predlogu obeh upnikov teče na osnovi sklepov o izvršbi. Za take primere pa Zakon o izvršbi in zavarovanju ne določa preživninsko terjatev kot privilegirano. Velja torej čl. 12 ZIZ, ki predpisuje vrstni red poplačila glede na vrstni red pridobitve pravice do poplačila. Velja torej vrstni red po dnevu rubeža (čl. 110 ZIZ).

Zakon izjemoma določa preživninsko terjatev kot privilegirano terjatev v čl. 197 ZIZ (nepremičninska izvršba) in v čl. 135 ZIZ. V določbah čl. 128 – 135 ZIZ, ki urejajo izvršbo na plačo, pa preživninske terjatve niso določene kot privilegirane v primerjavi z drugimi terjatvami, razen v primeru že citirane izplačilne prepovedi.

Sodišče bo ponovno odločilo o zahtevi upnice za odpravo nepravilnosti, pri tem pa bo moralo zanesljivo ugotoviti, ali kateri od obeh izvršilnih postopkov res teče na osnovi izplačilne prepovedi, ali pa oba postopka tečeta na osnovi sklepov o izvršbi.

Glede na razveljavitev sklepa bo o pritožbenih stroških odločeno s končnim sklepom.