VSL Sklep I Ip 376/2019

I. Pritožbi zoper sklep z dne 21. 11. 2018 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških v zvezi s sklepom z dne 21. 11. 2018 se pridrži za nov sklep.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 5. 10. 2016 se ugodi in se sklep v izpodbijanih 2. in 3. točki izreka razveljavi.

IV. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške v zvezi s sklepom z dne 5. 10. 2016.

1Z izpodbijanim sklepom z dne 21. 11. 2018 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek, prekinjen z dnem 10. 1. 2017, nadaljuje.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da sodišče ni po uradni dolžnosti utesnilo izvršbe pod pogoji pravnomočne prisilne poravnave opr. št. St 000. Ker tega ni storilo, ima dolžnik oba transakcijska računa neupravičeno blokirana, dolžniku pa nastaja poslovna škoda. Sodišče bi moralo utesniti znesek, ugotovljen s sklepom z dne 5. 10. 2016. Naproša za takojšnjo utesnitev predmetne izvršbe in priglaša pritožbene stroške.

3Z izpodbijanim sklepom z dne 5. 10. 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek, prekinjen z dnem 10. 5. 2012, nadaljuje (1. točka izreka sklepa), izvršbo utesnilo v skladu s pogoji prisilne poravnave, določenimi v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 001 z dne 14. 12. 2012 tako, da se opravi izvršba v obsegu 5.897,90 EUR od 3. 1. 2018 dalje, v presežku pa izvršbo ustavilo (2. točka izreka sklepa) in odločilo, da se pred 3. 1. 2017 izvršba ne sme opravljati (3. točka izreka sklepa).

4Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je upnik v postopek prisilne poravnave prijavil terjatev v višini 10.278,84 EUR, ki je bila priznana v celoti. Znesek terjatve, ki se poplača pod pogoji potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom, znaša 5.139,42 EUR. Da je upnikova terjatev priznana v višini 10.278,84 EUR, je razvidno iz seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave. Ker je bila upnikova terjatev v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom priznana v celoti, upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom v postopku prisilne poravnave, zaradi česar za predmetni izvršilni postopek nima pravnega interesa in je treba izvršbo ustaviti zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Upnik v postopek prisilne poravnave ni prijavil pripadkov v znesku 1.516,95 EUR. Ta znesek je treba utesniti v skladu s pogoji prisilne poravnave in le v obsegu 758,48 EUR od 4. 1. 2017 je dopustno opraviti izvršbo. Sklep o potrditvi prisilne poravnave je namreč postal pravnomočen 3. 1. 2013, zato dolžnikova obveznost zapade najkasneje 3. 1. 2017, izvršbe pa ni dopustno izvršiti pred 4. 1. 2017. Priglaša pritožbene stroške.

5Višje sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Skladno z 216. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in, če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in upnik v tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Skladno s prvim odstavkom 221.z člena ZFPPIPP se za ponovno prisilno poravnavo uporabljajo pravila tega zakona o prisilni poravnavi, skladno z drugim odstavkom tega člena pa ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.

O pritožbi zoper sklep z dne 21. 11. 2018

8V danem primeru se je nad dolžnikom dne 10. 5. 2012 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 001 pričel postopek prisilne poravnave. S sklepom z dne 14. 12. 2012, ki je postal pravnomočen 14. 12. 2012, je bila prisilna poravnava nad dolžnikom potrjena. S sklepom opr. št. St 002 z dne 10. 1. 2017 se je nad dolžnikom pričel postopek ponovne prisilne poravnave, ki je bila potrjena s sklepom z dne 6. 11. 2017, ki je postal pravnomočen dne 11. 1. 2018. Ponovna prisilna poravnava učinkuje na upnikovo terjatev, saj je nanjo učinkovala že prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da upnik pred pričetkom postopka (prvotne) prisilne poravnave v tej zadevi ni pridobil ločitvene pravice.

9Izpodbijana odločitev z dne 21. 11. 2018 o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave ni pravilna, ker sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z 216. členom ZFPPIPP. Skladno s 1. točko prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave izda sklep o nadaljevanju postopka izvršbe in če je bila dovoljena izvršba na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona ter upnik v tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice, tudi utesni izvršbo tako, da se ta opravi samo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu. To pa ni v skladu s sklepom o (ponovni) potrjeni prisilni poravnavi, katere bistvo je, da se obveznosti dolžnika zmanjšajo oziroma da se odloži njihovo plačilo.

10Višje sodišče pri tem pojasnjuje, da dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje v skladu s pogoji po ponovni prisilni poravnavi moralo utesniti znesek, ugotovljen v sklepu z dne 10. 5. 2016. Glede na določbo tretjega odstavka 221.z člena ZFPPIPP, po kateri se v postopku ponovne prisilne poravnave izvede ponovna prijava in preizkus terjatev po stanju ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave, ponovna prisilna poravnava učinkuje na terjatev, kolikor je ta znašala ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave (tudi ob upoštevanju morebitnih plačil; prvi odstavek 221.z člena ZFPPIPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 212. člena ZFPPIPP).

11Po povedanem je bilo pritožbi zoper sklep z dne 21. 11. 2018 treba ugoditi, sklep pa razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom), v katerem naj sodišče prve

stopnje izvršbo utesni ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 21. 11. 2018 je višje sodišče pridržalo za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 10. 5. 2016

13Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 10. 5. 2016 ni bila utemeljena, kolikor je dolžnik uveljavljal, da je izvršbo glede zneska 5.139,42 EUR treba ustaviti, saj naj bi zaradi dejstva, da je upnik v postopku prisilne poravnave prijavil terjatev glavnice ter je bila upnikova terjatev v postopku prisilne poravnave ugotovljena, upnik razpolagal z izvršilnim naslovom ter naj ne bi imel pravnega interesa za vodenje danega izvršilnega postopka. Takšna pravna posledica, kot jo dolžnik uveljavlja, ne izhaja iz določb 215. člena ZFPPIPP, na katere se dolžnik sklicuje.

14Tretji odstavek 215. člena ZFPPIPP, po katerem je pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi), se nanaša na primere, ko upnik za terjatev, ki je bila v postopku prisilne poravnave ugotovljena, pred tem še ni razpolagal z izvršilnim naslovom. V primeru, kot je dani, ko je upnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 15. 3. 2012 pridobil izvršilni naslov za izterjavo dane terjatve, pa velja prvi odstavek 215. člena ZFPPIPP, po katerem sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova, a le v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena tega zakona preneha pravica sodno uveljavljati plačilo. Ker izvršba na podlagi tega izvršilnega naslova že teče, mora sodišče skladno z 216. členom ZFPPIPP le-to le še utesniti (če še ne bi tekla, pa bi skladno z drugim odstavkom 215. člena ZFPPIPP sodišče dovolilo in opravilo izvršbo v skladu s pogoji prisilne poravnave). Nobene podlage ni, da bi sodišče izvršbo, ki je že dovoljena, na podlagi citiranih ali katerih koli drugih določil ustavilo ter nikakor tudi ne drži, da upnik za vodenje predmetnega izvršilnega postopka nima pravnega interesa.

15Prav tako pritožba ni bila utemeljena v delu, v katerem je dolžnik zatrjeval, da je bilo izvršbo dopustno voditi le glede utesnjenega zneska v postopek prisilne poravnave neprijavljene terjatve iz naslova obresti in stroškov. Skladno s prvim odstavkom 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave (če ni v drugem ali tretjem odstavku, ki za to zadevo ne prideta v poštev, ali v 213. členu, ki se nanaša na zavarovane terjatve, prednostne terjatve in izločitvene pravice, solidarne dolžnike, poroke in regresne zavezance, drugače določeno). Prisilna poravnava je torej učinkovala na celotno terjatev po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave (četrti odstavek 212. člena ZFPPIPP).

16Pritožba je bila utemeljena glede navedbe, da je bilo glede na rok za plačilo terjatev 48 mesecev od pravnomočnosti potrjene prvotne prisilne poravnave, kar pomeni, da je rok za prostovoljno plačilo potekel 3. 1. 2017, izvršbo dopustno opravljati šele od 4. 1. 2017 dalje. Vendar pa višje sodišče pritožbi zoper sklep z dne 10. 5. 2016 ni ugodilo zaradi navedenega razloga (utemeljena je bila kot rečeno le glede datuma oprave izvršbe). O pritožbi zoper sklep z dne 10. 5. 2016 je namreč treba odločiti upoštevajoč novo situacijo potrditve ponovne prisilne poravnave. Sklep o utesnitvi z dne 10. 5. 2016 je namreč izgubil pomen za ta postopek in utesnitev, kot je bila opravljena, s potrditvijo (in delno spremembo) s strani višjega sodišča ne bi bila več materialnopravno pravilna. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep z dne 10. 5. 2016 v izpodbijani 2. in 3. točki izreka razveljavilo¹ (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške v zvezi s sklepom z dne 10. 5. 2016, saj bi s pritožbo uspel le v zanemarljivem delu (glede datuma oprave izvršbe), sicer pa je višje sodišče pritožbi ugodilo zaradi drugih razlogov in ne kot posledica dolžnikovega uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Postopek je glede na sklep z dne 25. 7. 2017 trenutno prekinjen.