221.z člen ZFPPIPP
(črtan)
(1)Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti se vodi z namenom, da se na podlagi sklenjene prisilne poravnave omogoči izvedba finančnega prestrukturiranja, ki je potrebno, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen.
(2)Postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ni dovoljeno voditi:
- če dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti predložitve letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD 1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD 1 ali
- če dolžnik nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za plače in nadomestila plač in obračunov DDV za obdobje zadnjih 24 mesecev do dne oddaje vloge ali če je davčni organ dolžniku v zadnjih petih letih od vložitve predloga dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 50.000 eurov ali
- če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje s področij delovnih razmerij, premoženja, gospodarstva ali pravnega prometa in obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
(1)Za postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti se smiselno uporabljajo pravila, ki urejajo postopek prisilne poravnave, če ni v tem oddelku določeno drugače.
(2)Predlog za začetek postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ne vsebuje podrejenega zahtevka, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti zavrglo ali zavrnilo oziroma postopek ustavilo.
(3)Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona mora namesto likvidacijske vrednosti sredstev vsebovati vrednost sredstev, ocenjeno v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki poštene prodaje, ali oceno tržne vrednosti podjetja kot delujočega podjema.
(4)Potrjena prisilna poravnava v sodnem postopku zaradi odprave grozeče insolventnosti ne učinkuje na terjatve delavcev iz naslova delovnega razmerja.
(5)Glede razlogov za ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, se smiselno uporablja 172. člen tega zakona, ugovor pa se lahko vloži tudi iz razloga, da je dolžnik insolventen ali da dolžniku insolventnost ne grozi.
(6)Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se upošteva znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena tega zakona.
(7)Sodišče ne glede na 3. točko drugega odstavka 221.n člena tega zakona potrdi prisilno poravnavo zaradi odprave grozeče insolventnosti, čeprav ni bila sprejeta v razredu nezavarovanih upnikov, bila pa je sprejeta v razredu ločitvenih upnikov v skladu z 221.n členom tega zakona in so družbeniki dolžnika v okviru načrta finančnega prestrukturiranja obravnavani manj ugodno kot nezavarovani upniki.
(8)Za postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti se ne uporabljajo osmi odstavek 144. člena, 152. člen, 156. člen, 166. člen, 192. člen, 199.a člen, 199.b člen, 199.d člen, 208. člen in 221.i do 221.l člen tega zakona.
(9)Ne glede na 271. člen tega zakona v morebitnem poznejšem stečajnem postopku nad dolžnikom ni mogoče izpodbijati pravnih dejanj, ki jih je opravil dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov ali izpolnitve drugih obveznosti v skladu s potrjeno prisilno poravnavo v sodnem postopku zaradi odprave grozeče insolventnosti.
(10)Če sodišče v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti izda sklep o začetku stečajnega postopka, se za terjatve, ki so nastale od začetka postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti do začetka stečajnega postopka, smiselno uporablja drugi odstavek 289. člena tega zakona.
(11)Niti začetek postopka sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti niti sklep o potrditvi prisilne poravnave v postopku sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem.
(1)Pravila, določena v oddelku 3.8 tega zakona, ki se nanašajo na postopek prisilne poravnave, se uporabljajo tudi v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, pri čemer nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja ali prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja traja štiri mesece. Po poteku tega roka se postopki izvršbe ali zavarovanja lahko začnejo ali nadaljujejo, razen če sodišče, ki vodi postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, na predlog dolžnika odloči, da se nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja ali prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja podaljša, ali odobri novo prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja.
(2)Sodišče odobri podaljšanje nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve postopka izvršbe ali zavarovanja ali novo prekinitev postopka po prvem odstavku tega člena, če je bil pri pogajanjih o načrtu finančnega prestrukturiranja dosežen napredek ali če podaljšanje nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve postopka izvršbe ali zavarovanja ali nova prekinitev postopka bistveno ne škoduje pravicam ali interesom upnikov. Domneva se, da je glede pogajanj storjen napredek, če dolžnik sodišču predloži soglasja upnikov, ki nimajo položaja ožje povezane osebe in so imetniki terjatev dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh terjatev do dolžnika. Sodišče lahko za mnenje o predlogu pozove upravitelja. Upravitelj mora mnenje o predlogu podati v osmih dneh od prejema poziva sodišča.
(3)Sodišče lahko na predlog upnika, dolžnika ali upravitelja tudi pred potekom rokov iz prejšnjih odstavkov dovoli začetek ali nadaljevanje postopkov izvršbe ali zavarovanja:
- če prekinitev ne izpolnjuje več cilja zagotavljanja podpore pri pogajanjih o načrtu finančnega prestrukturiranja, pri čemer se domneva, da je pogoj izpolnjen, če načrtu finančnega prestrukturiranja nasprotujejo upniki terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo znesek terjatev, ki je potreben za sprejetje prisilne poravnave zaradi odprave grozeče insolventnosti, ali
- kadar prekinitev privede do insolventnosti upnika.
(4)Celotno trajanje nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve posameznega postopka izvršbe ali zavarovanja, vključno s podaljšanji in novimi prekinitvami po drugem odstavku tega člena, ne sme presegati 12 mesecev.
(5)V času nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve postopkov izvršbe ali zavarovanja mora upnik za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Sodišče izda soglasje, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena.
(6)Prejšnji odstavki se ne uporabljajo za postopke izvršbe in zavarovanja iz naslova plačila prejemkov iz delovnega razmerja.
(1)Če sodišče predlog za začetek postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti zavrne, ker ugodi ugovoru zoper vodenje postopka iz razloga, da je dolžnik insolventen, ali iz razloga iz 6. točke 172. člena tega zakona, ustavi postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti in po uradni dolžnosti izda sklep o začetku stečajnega postopka. V primeru iz prejšnjega stavka se uporabljajo posebna pravila iz pododdelka 5.3.7. tega zakona.
(2)Če sodišče zavrne ali zavrže dolžnikov predlog iz drugih razlogov in ustavi postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, dolžnik dve leti ne sme predlagati novega postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.
- VSL Sodba in sklep I Cpg 135/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Po presoji pritožbenega sodišča ugovor tožene stranke ustreza jamčevalnemu zahtevku odprave napak na stroške podjemnika. Ta jamčevalni zahtevek obsega naročnikovo upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake. Bistvo ugovornih navedb tožene stranke je bilo v tem, da ima zgrajeni objekt napake, ki jih je treba odpraviti, kar je oziroma še bo povzročilo določene stroške. Takšen ugovor po presoji pritožbenega sodišča ne ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka znižanja plačila, pač pa ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka odprave napak na podjemnikove stroške. Ugovor tožene stranke tudi ne ustreza uveljavljanju pravice do povračila škode v smislu drugega odstavka 635. člena OZ. Škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, namreč ni mogoče uveljavljati z odškodninskim zahtevkom, ampak samo z jamčevalnim zahtevkom. Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je bila kršena njena pravica do sodelovanja v postopku, ker ji ni bila dana možnost udeležbe na vseh ogledih, na podlagi katerih je bilo izdelano izvedensko mnenje. V obravnavanem primeru je imelo izvedensko mnenje odloč
- VSL Sodba I Cpg 407/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Če se kljub jasno izraženemu stališču, da bo poravnala stroške, ki jih bo tožeča stranka imela z odpravo napak, zdaj tožena stranka skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za zavajanje, s katerim je tožečo stranko odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. Med ravnanja, s katerimi je izvajalec zavedel naročnika, da svojih zahtevkov ni pravočasno uveljavil, namreč skladno s sodno prakso in tudi pravno teorijo spadajo vsa izvajalčeva ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava svoje obveznosti iz jamčevalnih zahtevkov prostovoljno izpolniti. Pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške obsega naročnikovo materialnopravno upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov potrebnih za odpravo napake (po drugem podjemniku). V pravdi I Pg 118/2015 sta pravdni stranki iz te pravde imeli možnost, da bi zatrjevali in dokazali, da posamezni stroški za odpravo napak, ki so jih vtoževali etažni lastniki od tožene stranke (tožeče stranke v tem postopku), niso bili potrebni. Pravdni stranki v postopku I Pg 118/2015 tega trditvenega in dokaznega bremena nista zmogli. Zato tožena stranka v tem postopku upoštevajoč
- VSL Sklep Cst 252/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Sodišče ni obrazložilo, zakaj meni, da vsota terjatev upnikov predlagateljev upniške ponovne prisilne poravnave dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ni pojasnjeno, kakšno je razmerje med terjatvami upnikov predlagateljev ponovne prisilne poravnave v razmerju vseh preizkušenih ter priznanih in verjetno izkazanih terjatev po sklepu o preizkusu terjatev. Pritožnikova terjatev je bila v postopku prisilne poravnave priznana.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
9 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 10. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba in sklep I Cpg 135/2018Višje sodišče v Ljubljani · 19. 10. 2022besedilo 2013–2023
Po presoji pritožbenega sodišča ugovor tožene stranke ustreza jamčevalnemu zahtevku odprave napak na stroške podjemnika. Ta jamčevalni zahtevek obsega naročnikovo upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake. Bistvo ugovornih navedb tožene stranke je bilo v tem, da ima zgrajeni objekt napake, ki jih je treba odpraviti, kar je oziroma še bo povzročilo določene stroške. Takšen ugovor po presoji pritožbenega sodišča ne ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka znižanja plačila, pač pa ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka odprave napak na podjemnikove stroške. Ugovor tožene stranke tudi ne ustreza uveljavljanju pravice do povračila škode v smislu drugega odstavka 635. člena OZ. Škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, namreč ni mogoče uveljavljati z odškodninskim zahtevkom, ampak samo z jamčevalnim zahtevkom. Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je bila kršena njena pravica do sodelovanja v postopku, ker ji ni bila dana možnost udeležbe na vseh ogledih, na podlagi katerih je bilo izdelano izvedensko mnenje. V obravnavanem primeru je imelo izvedensko mnenje odloč
- VSL Sodba I Cpg 407/2020Višje sodišče v Ljubljani · 14. 1. 2021besedilo 2013–2023
Če se kljub jasno izraženemu stališču, da bo poravnala stroške, ki jih bo tožeča stranka imela z odpravo napak, zdaj tožena stranka skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za zavajanje, s katerim je tožečo stranko odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. Med ravnanja, s katerimi je izvajalec zavedel naročnika, da svojih zahtevkov ni pravočasno uveljavil, namreč skladno s sodno prakso in tudi pravno teorijo spadajo vsa izvajalčeva ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava svoje obveznosti iz jamčevalnih zahtevkov prostovoljno izpolniti. Pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške obsega naročnikovo materialnopravno upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov potrebnih za odpravo napake (po drugem podjemniku). V pravdi I Pg 118/2015 sta pravdni stranki iz te pravde imeli možnost, da bi zatrjevali in dokazali, da posamezni stroški za odpravo napak, ki so jih vtoževali etažni lastniki od tožene stranke (tožeče stranke v tem postopku), niso bili potrebni. Pravdni stranki v postopku I Pg 118/2015 tega trditvenega in dokaznega bremena nista zmogli. Zato tožena stranka v tem postopku upoštevajoč
- VSL Sklep Cst 252/2019Višje sodišče v Ljubljani · 4. 6. 2019besedilo 2013–2023
Sodišče ni obrazložilo, zakaj meni, da vsota terjatev upnikov predlagateljev upniške ponovne prisilne poravnave dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ni pojasnjeno, kakšno je razmerje med terjatvami upnikov predlagateljev ponovne prisilne poravnave v razmerju vseh preizkušenih ter priznanih in verjetno izkazanih terjatev po sklepu o preizkusu terjatev. Pritožnikova terjatev je bila v postopku prisilne poravnave priznana.
- VSL Sklep I Ip 309/2019Višje sodišče v Ljubljani · 6. 3. 2019besedilo 2013–2023
Upnik je do začetka prisilne poravnave z vročitvijo sklepa o rubežu denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku pridobil zastavno pravico na denarni terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika. Zastavno pravico na denarnih terjatvah dolžnika namreč dobi upnik z rubežem, ki je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Ker na terjatev ni učinkovala prvotna prisilna poravana, nanjo ne učinkuje niti ponovna prisilna poravnava. V ugovornem postopku zoper nadaljevanje izvršbe z rubežem in prenosom terjatve niso pravno pomembne dolžnikove trditve v zvezi s tem, da je zarubljena terjatev namenjena za poplačilo podizvajalcem. Takšne ugovore bo, če bo menil, da so upravičeni, lahko podal dolžnikov dolžnik v morebitnem pravdnem postopku zoper njega.
- VSL Sklep I Ip 376/2019Višje sodišče v Ljubljani · 6. 3. 2019besedilo 2013–2023
Odočitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave ni pravilna, ker sodišče prve stopnje ni tudi utesnilo izvršbe tako, da se ta opravi samo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu. To pa ni v skladu s sklepom o (ponovni) potrjeni prisilni poravnavi, katere bistvo je, da se obveznosti dolžnika zmanjšajo oziroma da se odloži njihovo plačilo. Ponovna prisilna poravnava učinkuje na terjatev, kolikor je ta znašala ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave (tudi ob upoštevanju morebitnih plačil). Določba, po kateri je pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi), se nanaša na primere, ko upnik za terjatev, ki je bila v postopku prisilne poravnave ugotovljena, pred tem še ni razpolagal z izvršilnim naslovom. V primeru, kot je dani, ko je upnik s pravno
- VSL Sklep I Ip 3760/2017Višje sodišče v Ljubljani · 10. 1. 2018besedilo 2013–2023
Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.
- VSL Sklep Cst 687/2017Višje sodišče v Ljubljani · 6. 12. 2017besedilo 2013–2023
Če je bila upniku za celotno terjatev v postopku prisilne poravnave priznana ločitvena pravica, pomeni, da nanjo pravnomočno potrjena prisilna poravnava sploh ni učinkovala. Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.
- VSL sklep II Ip 2504/2015Višje sodišče v Ljubljani · 15. 9. 2015besedilo 2013–2023
Namen prepovedi izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti je predvsem v preprečitvi vpliva dejavnikov, ki bi lahko ovirali uspešno izvedbo postopka zaradi insolventnosti. V primeru prisilne poravnave (ponovna prisilna poravnava pri tem ni izključena) je namen, ki se ščiti, izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, zato novih postopkov izvršbe in zavarovanja načeloma ni dopustno dovoliti, dokler ta postopek ni zaključen. Odločilnega pomena je torej okoliščina, da je bil dolžnik v času vložitve predloga za izvršbo v postopku ponovne prisilne poravnave, in ne okoliščina, ali ta prisilna poravnava na konkretno terjatev vpliva ali ne.
- VSL sklep II Ip 3303/2014Višje sodišče v Ljubljani · 21. 11. 2014besedilo 2013–2023
Tudi v primeru ponovne prisilne poravnave velja, da skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi.