VSL Sklep I Cpg 635/2018

I. Pritožba zoper sklep z dne 31. 5. 2018 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 13. 4. 2018 se zavrže.

III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške obeh pritožbenih postopkov.

1S sklepom z dne 13. 4. 2018 je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 28. 2. 2018 za plačilo sodne takse za postopek o reviziji v znesku 3.555,00 EUR.

2Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in spremeni, odločitev o stroških (ki jih ni specificirano priglasila) pa pridrži do odločitve o reviziji.

3S sklepom z dne 31. 5. 2018 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji.

4Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in spremeni, odločitev o stroških (ki jih ni specificirano priglasila) pa pridrži do odločitve o reviziji.

5Pritožba zoper sklep z dne 31. 5. 2018 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 13. 4. 2018 pa ni dovoljena.

6Tožena stranka v pritožbi zoper sklep z dne 31. 5. 2018 sodišču prve stopnje očita, da je z nekonsistentnim vodenjem postopka glede plačila sodnih taks povzročilo zmedo, s tem pa je povzročilo, da tožena stranka nosi posledice takšnega ravnanja sodišča, kar je nedopustno. Nadalje še navaja, da je kljub temu, da je že v reviziji predlagala oprostitev plačila sodnih taks, izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, njen ugovor pa je zavrglo, zoper kar se je tožena stranka pritožila; še preden je bil spis odstopljen višjemu sodišču, ki bi o pritožbi odločilo, pa je toženi stranki naložilo dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

7Iz pritožbenih navedb in iz spisa je razvidno, da je sodišče predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks obravnavalo in ga ni spregledalo. Sodišče prve stopnje ji je naložilo dopolnitev tega predloga (s sklepom z dne 12. 3. 2018), tožena stranka pa naloženega ni izpolnila, pri čemer ne pojasni, zakaj tega ni storila (razen zgoraj navedenih očitkov o tem, da je to povzročilo sodišče prve stopnje). Sklep ji je nalagal dolžno ravnanje, tožena stranka pa je tista, ki je ta sklep enostavno prezrla, kar sicer očita sodišču prve stopnje. Po oceni višjega sodišča pa te opustitve ne more prelagati na sodišče prve stopnje. Dejanja oziroma opustitve stranke, ki sklepa ne spoštuje in ne ravna, kot ji je bilo naloženo, imajo posledice. Posledica neravnanja po sklepu z dne 12. 3. 2018 je, da se predlog zavrže, na kar je bila tožena stranka opozorjena v samem sklepu.

8Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, saj ta v postavljenem roku ni bil dopolnjen (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Pritožba tako ni utemeljena, zato jo je višje sodišče, ki tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9S tem je pravnomočno odločeno o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Iz tega sklepa tudi izrecno izhaja, da rok za plačilo sodne takse začne teči po pravnomočnosti tega sklepa, kar je sicer ugodneje, kot je to določeno v tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 (po tem določilu rok za plačilo takse začne teči že naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks). Glede na navedeno pa je tožena stranka izgubila pravni interes oziroma pravno korist za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper sklep z dne 13. 4. 2018. Ne glede na odločitev višjega sodišča si namreč svojega položaja ne more več izboljšati.

10Pravna korist mora obstajati ves čas postopka; tudi če ta naknadno odpade, ni podlage za odločanje višjega sodišča. Glede na pravnomočno odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je nastopila obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse, pri čemer pa tožena stranka niti ne izpodbija odločitve o višini v plačilo naložene sodne takse. Višje sodišče je zato njeno pritožbo zoper sklep z dne 13. 4. 2018 zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

11Višje sodišče toženko pri tem še opozarja, da mora tožena stranka sodno takso za revizijo v višini, kot ji je bila odmerjena (3.555,00 EUR) plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa višjega sodišča, sicer se bo njena revizija na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP štela za umaknjeno.

12Tožena stranka s pritožbama ni uspela, zato bo morala svoje stroške obeh pritožbenih postopkov nositi sama (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).