VSC Sklep Cp 514/2018

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave v točki I razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 128205/2016 (pravilno: VL 128205/2016) z dne 8. 12. 2016 vzdrži v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka, to je v delu, v katerem je dolžniku sedaj toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni plača upniku, sedaj tožeči stranki znesek 516,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in dnevov, kot so navedeni v tej točki izreka sodbe, ter stroške izvršilnega postopka v znesku 64,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2017 dalje do plačila. V II. točki izreka sodbe je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 108,54 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka dalje do plačila.

2Toženec se je zoper sodbo na podlagi pripoznave pritožil zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kršitev njegovih pravic v postopku, kot tudi iz razloga, da je bila pripoznava dana v zmoti (brez dokaza o tožnikovem statusu) in na podlagi zvijače tožnika, ki se izmika dostavi dokazov, kar pa mu nezakonito omogoča sodišče, ki teh dokazov od tožnika ne zahteva. V obsežni laični pritožbi trdi, da sodišče njegove pripoznave ni imelo, prav tako tudi ne dokazov o statusu tožeče stranke in dokaza o tem, da so lastniki vtoževano postavko v sodbi v višini 516,23 EUR tožeči stranki v pogodbah naročili. Prav tako ni dokaza, da so lastniki pogodbi 4. 12. 1997 in 7. 3. 2005 obravnavali in sprejeli, kot trdi tožeča stranka. Izpostavlja, da je v odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 7. 8. 2017 od sodišča zahteval, da tožeča stranka dostavi dokaze o svojem statusu in izrecno zahteval, da sodišče po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP) od tožeče stranke pridobi bistvene dokaze, ki so potrebni za vodenje postopka po ZPP, a odgovora sodišča ni prejel. V vlogi z dne 6. 8. 2017 je zahtevo ponovil. Toženec meni, da zgolj vodenje evidenc o dolžnikih ni verodostojna listina, s katero uveljavljajo plačilo vtoževanega zneska, in da morajo zahtevki imeti podlago v pogodbah. Tožeča stranka ni zakoniti upravnik, ker tega ni dokazala. Navaja, da je neresnična navedba v sodbi, da je tožeča stranka dopolnila tožbo, tako da je za tožbenim zahtevkom navedla dejstva in predlagala dokaze. Pritožnik kot neutemeljeno zavrača navedbo, da je sodišče razpisalo obravnavo na zahtevo obeh strank, ker je v vlogi z dne 6. 9. 2017 zapisal, da ″do takrat, če zahtevani dokazi ne bodo dostavljeni, pa velja, da se tožba zavrže kot nedopustna″. Dokazov sodišče ni zahtevalo in tožnik jih ni dostavil, zato je trditev sodišča lažna. Trdi, da si je sodnica izmislila, da je sodni vročevalec poskušal pisanja osebno vročiti tožencu, saj mu je bilo puščeno zgolj obvestilo o prispelem pismu, ki ga je pustil pismonoša. Toženec ni pripoznal tožbenega zahtevka; še najmanj pa na kakšni glavni obravnavi, saj ga tam ni bilo, ker je zahteval njeno preložitev zaradi nedostave dokazov s strani sodišča in tožnika. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in tožbo zaradi nedostave dokazov zavrže.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na to določbo pa senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

6Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je glede na to, da tožena stranka, ki je predlagala izvedbo naroka za glavno obravnavo, na narok za glavno obravnavo 5. 9. 2018 ni pristopila, v skladu z določilom tretjega odstavka 454. člena v zvezi s 316. členom ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo.

7Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da ni pravilna ugotovitev sodišča v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da je sodišče na zahtevo obeh pravdnih strank dne 5. 9. 2018 razpisalo narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti. Po podatkih v spisu toženec izrecne zahteve za razpis naroka za glavno obravnavo ni podal. Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka¹. Sodišče prve stopnje je zato zmotno štelo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

8Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določili ZPP, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, da o zadevi odloči v skladu z določbami ZPP. Ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj bi v nasprotnem pravdni stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije). Vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bo lahko sodišče prve stopnje takoj v tem sporu odločilo v skladu z določbami v postopku v sporih majhne vrednosti. Ker že ugotovljena procesna kršitev terja razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 8 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Lojze Ude et al., 3. knjiga, GV Založba, 2005, komentar k členu 454 na strani 722.