VSL Sklep VII Kp 7895/2014

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojeno po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V K 7895/2014 z dne 25. 8. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Kp 7895/2014 z dne 8. 4. 2015,

ustavi.

II. Stroški postopka za preklic pogojne obsodbe iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter potrebni izdatki obsojene, bremenijo proračun.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo preklicalo pogojno obsodbo izrečeno obsojeni A. A., s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V K 7895/2014 z dne 25. 8. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Kp 7895/2014 z dne 8. 4. 2015 in ji izreklo kazen osem mesecev zapora. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obsojeno oprostilo plačila stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodbo se pritožuje obsojenkina zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da se postopek za preklic pogojne obsodbe za obsojeno ustavi oziroma podrejeno, da se izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je bila v obravnavani zadevi bistvena naloga sodišča, ko je odločalo o preklicu pogojne obsodbe obsojeni, ugotoviti, ali je bil vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja na strani obsojene, torej, da je razpolagala s sredstvi, da bi izpolnila posebni pogoj, ali pa, da je bil ta vzrok objektivne narave in zunaj sfere oziroma krivde obsojene.

5Iz razlogov izpodbijane sodbe so ključne okoliščine, ki so pripeljale do preklica pogojne obsodbe dejstva, da je obsojena od 18. 8. 2014 zaposlena v družbi X., d. o. o. in prejema minimalno plačo, s katero kljub postopku osebnega stečaja lahko prosto razpolaga, poleg tega pa živi tudi v skupnem gospodinjstvu z B. B., ki je prav tako zaposlena, da je tekom postopka za preklic pogojne obsodbe ignorirala sodišče, ter da z ničemer ni izkazala svoje pripravljenosti vsaj delno izpolniti posebni pogoj, poleg tega pa tudi ni stopila v stik z oškodovancem.

6Takšne razloge upravičeno ne sprejema pritožba. Pri tem pravilno izpostavlja, da je bila obsojena v osebnem stečaju, ki se je začel že dne 24. 4. 2014, torej kar štiri mesece pred izrekom prvostopenjske sodbe, s katero ji je bil določen posebni pogoj plačila zneska v višini 2.363,09 EUR v roku enega leta. Dejansko se v stečajnem postopku vsi dohodki dolžnika (obsojene) iztekajo na fiduciarni račun, s katerim upravlja stečajni upravitelj tako, da dolžniku ostane le znesek minimalne plače. Prav ima zagovornica, da tudi, če je obsojena v letu 2015 na račun plače prejela 5.675,20 EUR, navedeno pomeni, da je v tem letu na mesec prejela 472,00 EUR in bi morala glede na določen posebni pogoj v višini 2.363,09 EUR mesečno za plačilo posebnega pogoja nameniti 196,00 EUR, kar pomeni, da bi ji za življenjske potrebščine mesečno ostalo 276,00 EUR, kar pa je minimalni znesek za nekakšno normalno življenje. Kot pravilno izpostavlja zagovornica, obsojena ne razpolaga z nobenim premoženjem, saj je že pred začetkom stečaja pod pritiski upnikov prodala svoje stanovanje, zaradi česar je primorana živeti pri hčerki, ki ji tudi pomaga. Prav tako tudi ne razpolaga z osebnim vozilom Renault Clio, registriranim leta 1993, saj je ta avtomobil, ki je sicer brez kakšne vrednosti prodala že pred pričetkom stečajnega postopka, zgolj lastništvo pa je dejansko še napisano na njo, ker kupec ni uredil prepisa lastništva.

7Kot ugotavlja pritožbeno sodišče navedene okoliščine prav gotovo nakazujejo, da obsojena ni imela objektivne možnosti izpolniti posebni pogoj, saj je prejemala nizko plačo, poleg tega pa nima kakšnih dodatnih virov finančnih sredstev, prav tako pa tudi ne premoženja.

8Pritrditi pa je potrebno zagovornici, da okoliščina, ki jo sodišče prve stopnje tudi šteje kot eno izmed okoliščin, ki je narekovala preklic pogojne obsodbe, in sicer, da ni stopila v kontakt z oškodovancem, ne more imeti take teže, ob dejstvu, da obsojena ni razpolagala s finančnimi sredstvi ali premoženjem za izpolnitev posebnega pogoja. Prav tako pa okoliščino, da se enkrat ni odzvala na vabilo sodišča, ni mogoče šteti kot nepripravljenost izpolniti v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.

9Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče zaključuje, da obsojena glede na svoje finančno stanje in premoženjske razmere objektivno v določenem roku ni bila sposobna izpolniti posebnega pogoja, zato je skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 392. člena ZKP pritožbi obsojenkine zagovornice ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojeno A. A. ustavilo (četrti odstavek 506. člena ZKP).

10Glede na takšen izid kazenskega postopka pa je tudi odločilo, da stroški postopka za preklic pogojne obsodbe ter potrebni izdatki obsojene bremenijo proračun.