VSRS Sodba VIII Ips 106/2018

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 8. 2015 in za vrnitev tožnika na delovno mesto novinar – urednik, za priznanje delovne dobe in prijavo v zavarovanje, za priznanje delovnega razmerja in za obračun prejemkov iz delovnega razmerja za čas od 28. 10. 2015 dalje. Ugotovilo je, da je toženka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je zaradi slabšega poslovanja in negativnih trendov ter na podlagi sklepa upravnega odbora, poslovodstvo družbe pripravilo načrt prestrukturiranja družbe oziroma optimizacije poslovanja, v okviru katerega se je zmanjšalo število zaposlenih na posameznih delovnih mestih. Zmanjšalo je tudi število novinarjev urednikov, tako da se je delo drugače prerazporedilo. Izbiro med delavci, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, je toženka opravila na podlagi rezultatov zadnjega letnega ocenjevanja zaposlenih. Tožnik je bil po kriteriju delovne uspešnosti med najslabše ocenjenimi - s 13 točkami. Med delavci, ki so zbrali po tem kriteriju enako število točk, je imel najnižjo stopnjo izobrazbe, kar je bil drugi izločilni kriterij.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo o obstoju poslovnega razloga in o pravilnosti uporabe kriterijev za določitev presežnih delavcev.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje oprlo odločbo na dokaze toženke, ki jih je ta predložila po poteku roka, ki ga je določilo samo. Sodišče druge stopnje tega ni upoštevalo, čeprav je tožnik v pritožbi na to kršitev opozoril. Toženka je dokazila o izobrazbi delavcev, ki so bili po kriteriju delovne uspešnosti ocenjeni s 13 točkami, predložila šele s četrto pripravljalno vlogo 25. 4. 2017, čeprav ji je sodišče na naroku dne 10. 3. 2017 dalo 15 dnevni rok za predložitev.

4Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7Revizijski očitek se nanaša na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 286. in 286. a členom ZPP (in posledično na zmotno uporabo materialnega prava). Sodišče naj bi jo zagrešilo, ker je pri odločitvi upoštevalo dokaze, ki jih je toženka sodišču posredovala s četrto pripravljalno vlogo po poteku roka, ki ga je določilo v pozivu z dne 10. 3. 2017. Gre za dokaze o izpolnjevanju pogoja izobrazbe za delavce, ki so tako, kot tožnik, pri ocenjevanju delovne uspešnosti zbrali 13 točk.

8Sodišče je po tem, ko je odločalo v ponovljenem postopku, v skladu z napotili sodišča druge stopnje o možnostih, ki jih ima sodišče na podlagi 286. a člena ZPP, z dopisom z dne 10. 3. 2017 toženko pozvalo, naj v roku 15 dni s pisno vlogo poda „podrobne navedbe in predloži listinske dokaze o imenih in priimkih delavcev, ki so imeli v letih 2014 in 2015 do 28. 8. 2015 sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto novinar – urednik oziroma so na tem delovnem mestu tedaj dejansko delali; kakšne so bile ocene teh delavcev, na kakšni podlagi so bile podane in iz kakšnega razloga, kakšno je bilo v zvezi z ocenami teh delavcev poročilo odgovorne urednice, katerim od teh delavcev je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zakaj ter kdaj jim je na tej podlagi dejansko prenehalo delovno razmerje“. V pozivu je bilo navedeno tudi, da se bodo navedbe in dokazi, če bodo predloženi po poteku tega roka, upoštevali le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bo zavlekla reševanja spora (list št. 117).

9S tretjo pripravljalno vlogo, ki je sledila pozivu, je toženka dne 24. 3. 2017 posredovala zahtevane navedbe in dokazila. Tožnik je po pooblaščenki na pripravljalno vlogo odgovoril z novo vlogo z dne 6. 4. 2017. Pooblaščenki toženke je bila vročena na naroku za glavno obravnavo z dne 11. 4. 2017, ko je bil toženki dodeljen 15 dnevni rok, da se do vloge opredeli.

10Sledila je nova, četrta pripravljalna vloga toženke z dne 24. 4. 2017. S to vlogo je toženka dejansko posredovala sodišču še dokaze o izpolnjeni izobrazbi treh delavcev, ki so prejeli po kriteriju delovne uspešnosti enako število točk, kot tožnik (13 točk).

11Revizijski očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je upoštevalo dokaze, ki niso bili podani v roku, ki ga je določilo sodišče v pozivu z dne 10. 3. 2017, ni utemeljen. Sodišče je toženi stranki poslalo poziv v ponovljenem postopku in ji naložilo predložitev dokazov, za katere je štelo, da so pomembni za odločitev ter ustrezna pojasnila. Vse naloženo je toženka s tretjo pripravljalno vlogo izpolnila (vključno z odgovorom na vprašanje, katerim od teh delavcev je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zakaj¹). Toženki ni bilo naloženo, naj predloži dokazila o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev. Res je sicer, da gre za dokaze, s katerimi je toženka dokazovala pravilno uporabo kriterijev in v skladu z obrnjenim dokaznim bremenom zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa se vprašanje izpolnjevanja izobrazbenih pogojev pred vlogo tožnika z dne 6. 4. 2017 sploh ni izpostavljalo kot sporno. Toženka je že v prejšnjem postopku (v prvi pripravljalni vlogi, ki jo je sodišču izročila na prvem naroku za glavno obravnavo 14. 12. 2015) pojasnila, da je bil drugi izločilni kriterij izobrazba in da je imel tožnik od primerljivih delavcev najnižjo izobrazbo (5. stopnjo, zahtevana pa je bila 6/2). Tožnik tej navedbi (ki je bila navsezadnje resnična) ni nasprotoval. Šele, ko je v zadnji pripravljalni vlogi navedel, da toženka ni posredovala dokazov o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev, je toženka predložila tudi te. Zato s predložitvijo dokazov ni bila prekludirana in se sodišču, ker jih je upoštevalo, neutemeljeno očita bistvena kršitev.

12Tudi sicer prekoračitev roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP in roka iz prvega odstavka 286. a člena ZPP nima za posledico avtomatičnega neupoštevanja navedb in dokazov. Kljub prekoračenemu roku namreč sodišče navedbe in dokaze lahko upošteva, tudi če so podani izven rokov iz prvega odstavka 286. in 286. a člena ZPP, če to ne zavleče reševanja spora. To pomeni, da prekluzije niso namenjene same sebi, pač pa pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja. Narok z dne 11. 4. 2017 ni bil preložen, ker bi toženka zahtevala rok za predložitev novih dokazov, niti zato, ker do tega naroka ne bi predložila zahtevane dokumentacije. Nasprotno, preložen je bil zato, ker je tožnik novo pripravljalno vlogo podal tik pred narokom in je bila ta vloga toženki vročena šele na naroku. Zato, ker je toženka šele s četrto pripravljalno vlogo predložila sodišču dokaze o izpolnjevanju pogoja izobrazbe za primerjalne delavce (K. Š. in P. Z.), se postopek ni zavlekel. Postopek se je namreč končal na naslednjem naroku 20. 6. 2017.

13Zmotno uporabo materialnega prava toženka povezuje le z zatrjevano bistveno kršitvijo. Ker ta ni bila ugotovljena, je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava neutemeljen. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in ob pravilni uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev.

14Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.

15Toženka na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

¹ Pojasnjeno je bilo, da so štirje delavci, ki so prejeli manj kot 13 točk, uživali varstvo pred odpovedjo in da je tožnik med delavci, ki so prejeli enako število točk (bili so trije: poleg tožnika K. Š. in P. Z.), imel najnižjo izobrazbo. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je poleg tožnika prejela še K. Š. Zaposlitev je ohranila P. Z.