VSRS Sklep Dsp 1/2019

Pritožba se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 15 plač (IV. točka izreka) in del plače iz naslova variabilnega dela plače za leta 2014, 2015 in 2016 (I., II. In III. točka izreka) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov (zahtevek za plačilo za leto 2013 in obresti od bruto zneskov je zavrnilo). Zavrnilo je zahtevek za plačilo letne nagrade za poslovno uspešnost za obdobje od 2010 do 2016 (V. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo v celoti, pritožbi toženke pa delno in del sodbe sodišča prve stopnje glede teka zamudnih obresti od variabilnega dela plače za leto 2014 delno spremenilo tako, da obresti tečejo od 20. 7. 2016, v presežku pa je zahtevek zavrnilo, del o nadomestilu za spoštovanje konkurenčne klavzule pa spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Preostali del sodbe sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo variabilnega dela plače za leto 2013 in nagrade za poslovno uspešnost je razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), ker sodišče tožbenega zahtevka ni obravnavalo z vidika odškodninske odgovornosti delodajalca in posledično v zvezi s tem tudi dejstev ni ugotavljalo.

3Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi prvega odstavka II. in III. točke ter V. in VI. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da kršitev načela kontradiktornosti ni takšne narave, da je ne bi moglo odpraviti sodišče druge stopnje samo. Izpodbijanemu sklepu očita pomanjkanje tehtne in prepričljive obrazložitve. Meni, da je sodišče druge stopnje razpolagalo z vsemi podatki, na podlagi katerih bi lahko samo sprejelo odločitev.

4Predlog ni utemeljen.

5ZPP v prvem odstavku 357.a člena uvaja pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. Cilj tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper ravnanje sodišča druge stopnje, ki ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.

6Sodišče druge stopnje je del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker tožbenega zahtevka za plačilo variabilnega dela plače in nagrade za uspešnost poslovanja ni obravnavalo z vidika odškodninske odgovornosti toženke. Relevantnih dejstev v zvezi s tem ni ugotavljalo, zato je sodišče druge stopnje ocenilo, da glede na okoliščine primera, ko se tožbeni zahtevek ni obravnaval z vidika odškodninske odgovornosti, pomanjkljivosti (odprava bistvene kršitve in ugotavljanje dejanskega stanja) brez škode za poseg v pravico strank do pritožbe ne more odpraviti, razveljavitev pa tudi ne pomeni prekomernega posega v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7Sodišče druge stopnje je v razlogih za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje navedlo, zakaj ugotovljenih kršitev ne more samo odpraviti. Zato pritožbeni očitek, da sklep ne vsebuje tehtne in prepričljive obrazložitve, ni utemeljen. V tej zadevi je predvsem treba upoštevati, da se v dosedanjem postopku morebitna obveznost toženke z vidika njene odškodninske odgovornosti sploh še ni obravnavala. To pa v nadaljevanju zahteva ugotavljanje dejstev, ki še niso bila predmet obravnave. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da se postopek izvede pred sodiščem prve stopnje.

8Sodišče druge stopnje lahko glede na naravo kršitve razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje, razen če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP). Hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v skladu z navedenima določbama tožnik ne zatrjuje.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi četrtega odstavka 357. a člena ZPP zavrnilo.