VSL Sodba I Cp 2002/2018

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (to je v delu III. in VII. točke izreka, ki se nanašata na prvo toženo stranko, ter v celoti v IV. točki izreka) potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

- v I. točki izreka: dopustilo objektivno spremembo tožbe,

- v II. točki izreka: razveljavilo sklep o izvršbi VL 100664/2015 z dne 1. 9. 2015 v 1. in 3. odstavku izreka,

- v III. točki izreka: toženima strankama A. M. in A., d. o. o., naložilo, da sta dolžni tožeči stranki v 8 dneh nerazdelno plačati 1.226,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih zneskov od različnih datumov,

- v IV. točki izreka: toženi stranki A. M. naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati 227,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih zneskov od različnih datumov,

- v V. točki izreka: toženi stranki A., d. o. o., naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati 274,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2015 do plačila,

- v VI. točki izreka: zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožeča stranka zahteva več ali drugače,

- v VII. točki izreka: toženima strankama naložilo, da sta dolžni tožeči stranki v 8 dneh plačati 260,40 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

2Zoper to sodbo sta obe toženi stranki 24. 5. 2018 vložili pravočasno pritožbo, vendar se je pritožba druge tožene stranke zaradi neplačila sodne takse s sklepom z dne 16. 8. 2018 štela za umaknjeno (ta sklep je po podatkih spisa tudi že pravnomočen), zaradi česar je pritožbeno sodišče obravnavalo le pritožbo prve tožene stranke A. M.

3Prva tožena stranka v pritožbi opozarja, da tožeča stranka ni imela pravne podlage za izstavitev računov, ker je vse potekalo na podlagi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP). Ob prvem kontaktu je bilo tožeči stranki pojasnjeno, da toženi stranki potrebujeta odvetnika in da sta upravičeni do BPP, obrazloženo pa je bilo tudi njuno (slabo) premoženjsko stanje. Glede računa v zvezi s sušilnico I P 2822/2013 pojasnjuje, da ni bil v zvezi z BPP, njegova plačnica je bila prva tožena stranka, ki je dobila denar tudi od ostalih sosedov. Vsi odvetniški stroški so bili plačani odvetniku in sodne takse sodišču. Ker so s tožbo uspeli, je prva tožena stranka odvetnika pozivala glede vračila stroškov, ki jih je morala plačati nasprotna stranka, ki je spor izgubila. Odvetnik je dobil nekaj denarja od nasprotne stranke, vendar tožena stranka ni prejela ničesar, glede spornega računa pa upa, da se je odvetnik poplačal od nasprotne stranke. Glede pravne zadeve do DURS je bilo dogovorjeno za kompenzacijo v zvezi z gradbenimi deli za obnovo kopalnice. Tožeči stranki očita kršitev Zakona o odvetništvu - ZOdvT, ker je odvetnik toženi stranki izsiljeval, da podpišeta prazna pooblastila in naročilnice, iz katerih ni bil razviden njihov namen. Toženi stranki sta odvetnika opozarjali, da ni pravilno, da ju izsiljuje, zahtevali sta, da se jasno definira, za katero zadevo gre in na kaj se nanaša naročilnica. Odgovarjal je, da je on odvetnik, toženi stranki pa njegovi stranki in da morata poslušati njegova navodila, če želita, da ju zastopa. Toženi stranki nista imeli kaj in sta podpisali veliko nepopolnih in nerazumljivih pooblastil in naročilnic. Za prvo toženo stranko so v vseh zadevah vlagali prošnje za BPP. V nekaterih zadevah je bilo prošnjam ugodeno in odvetnik je dobil plačilo od službe za BPP, v nekaterih zadevah pa je sodišče vloge neutemeljeno zavrnilo. Odvetnik ni upošteval obljub, da se izčrpajo vsa pravna sredstva v zvezi z zavrnjenimi vlogami prve tožene stranke za BPP. Večkrat sta ga toženi stranki zaprosili, da vloži ustavno pritožbo in po potrebi odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo, vendar odvetnik tega iz neznanega razloga ni hotel. Prva tožena stranka redno ukrepa v zvezi z BPP, podaja upravni spor, pripravlja revizijo, da bi dobila pravico do BPP. Sprašuje se, zakaj mu tožeča stranka pri tem ne pomaga, saj bi tako pridobila denar za svoje delo. V zvezi s pravočasnostjo izdaje računov opozarja, da je odvetnik izdal račune po tem, ko mu je bilo preklicano pooblastilo v kazenski zadevi. Sklicuje se še na svojo hudo finančno stisko in na visoke stroške postopka. Stroškov pritožbe ne priglaša.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po podatkih AJPES se je nad drugo toženo stranko dne 8. 10. 2018 začel stečajni postopek, ki je še vedno v teku, vendar navedeno ne predstavlja procesne ovire za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi zoper izpodbijano sodbo (glej razlog za prekinitev pravdnega postopka iz 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP). Kot že rečeno, se je namreč pritožba druge tožene stranke zaradi neplačila sodne takse s sklepom z dne 16. 8. 2018 štela za umaknjeno, zoper ta sklep pa ni bila vložena pritožba, kar pomeni, da je bil zoper drugo toženo stranko predmetni pravdni postopek že pravnomočno končan, in to po podatkih spisa še pred začetkom stečajnega postopka.

6Prva tožena stranka v pritožbi ni izrecno navedla, zoper kateri del sodbe se pritožuje, glede na njen pravni interes za pritožbo in upoštevaje vsebino pritožbe pa je pritožbeno sodišče štelo, da se tožena stranka pritožuje zoper odločitvi v delu III. in VII. točke izreka, ki se nanašata nanjo, ter zoper odločitev v IV. točki izreka, ki vse zanjo niso ugodne, medtem ko ostalih odločitev v sodbi, ki so ji bodisi v korist bodisi ne vplivajo na njen pravni položaj, ne izpodbija (prvi odstavek 350. člena ZPP).

7V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče sodbo izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

8Prva tožena stranka v pritožbi uveljavlja identične razloge kot v pripravljalni vlogi z dne 12. 6. 2016 (red. št. 37), ki jo je sodišče prve stopnje povzelo v 4. točki obrazložitve sodbe. Do vseh pravno pomembnih razlogov te vloge se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi opredelilo, pri čemer je navedlo jasne, izčrpne in prepričljive argumente, zakaj jim ni mogoče slediti, in sicer zlasti v 14., 16. ter 28. točki obrazložitve. Zato teh razlogov ne gre ponavljati, smiselno uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni podana.

9Poleg tega pritožbene navedbe predstavljajo tudi vztrajanje pri zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ter vztrajanje pri zmotni uporabi materialnega prava. Nobenemu ni mogoče pritrditi kot utemeljenemu.

10Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni dovoljen pritožbeni razlog za izpodbijanje sodbe v sporu majhne vrednosti (primerjaj prvi odstavek 458. člena ZPP), zato se pritožbeno sodišče glede njega ne more opredeljevati vsebinsko, temveč je vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje.

11Da bi bilo materialno pravo glede na ugotovljena pravno odločilna dejstva uporabljeno zmotno, pa iz razlogov sodbe ne izhaja. Sodišče prve stopnje se je namreč v obrazložitvi sodbe pravilno oprlo na določbe Obligacijskega zakonika - OZ o mandatni pogodbi (766. in 767. člen OZ), o skrbnosti dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ), o solidarni odgovornosti (781. člen OZ) in o zakonskih zamudnih obrestih (299. in 378. člen OZ) ter na določbe nekdaj veljavnega Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (4. in 11. člen), enkrat sicer pomotoma omenjenega kot Zakon o odvetništvu (glej 3. vrstico 7. strani sodbe). Navedene zakonske določbe je sodišče prve stopnje tudi pravilno interpretiralo.

12Ker niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).