VSM Sklep I Ip 935/2018

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na upnika P.B. potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je odmerilo nadaljnje izvršilne stroške in razdelilo kupnini, pridobljeni s prodajo nepremičnin.

2Upnik v pravočasnih, po vsebini enakih pritožbah, vloženih v pridruženih zadevah I 45/2016 in I 46/2016, navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo priglašenih stroškov vloge z dne 10. 10. 2018, v kateri je priglasil svojo terjatev za razdelitveni narok. Meni, da bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati kot obrazloženo vlogo, ki je bila potrebna za postopek, saj je sodišče prve stopnje upnike pozvalo k priglasitvi terjatev. Ti stroški bi se morali poplačati prednostno. Sklicuje se na VSL sklep II Ip 1760/2017. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Določilo tretjega odstavka 207. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki vsebuje opozorilo v vabilu sodišča na razdelitveni narok, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku, je pravilno razumeti v kontekstu celotnega sistema izvršilnega postopka (argument koherence). Tretji odstavek je povezan z drugim odstavkom na način, da drugi odstavek opredeljuje vabljene na razdelitveni narok, ki so ob strankah tudi tisti, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska. Zakonska obveznost priglasitve s posledico izgube poplačila v primeru neaktivnosti po pojasnjenem velja le za te osebe in ne upnike, ki so (že) stranke v postopku.

5Za upnike, ki so stranke postopka, je izvršilno sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika, ki jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. V fazi realizacije sklepa o izvršbi je namreč uveljavljeno oficialno načelo. Četudi upnik, ki je stranka postopka, pred razdelitvenim narokom priglasi (obračuna) terjatev, izvršilno sodišče ne odloča v njegovem okviru, ampak mora sámo po uradni dolžnosti terjatev obračunati in pri tem upoštevati tudi morebitna dotedanja delna poplačila, ki so bila opravljena v okviru preteklih izvršilnih dejanj (prisilne izvršbe). Da je temu tako, potrjuje tudi zakonska zahteva, da izvršilno sodišče pri odločitvi o poplačilu upošteva (tudi) stanje, kot izhaja iz spisov (prvi odstavek 208. člena ZIZ).

6VSL sklep II Ip 1760/2017 se nanaša na stroške zastavnega upnika, ki ni stranka postopka, zato v njem zavzeta stališča niso upoštevna v obravnavani zadevi.

7Po pojasnjenem upnik, ki je stranka v postopku, sicer lahko poda svoj obračun terjatve, a ta ni obvezen, niti potreben. Ker vloga, v kateri je ta posredovan sodišču, ni potrebna za izvršbo, pa tudi upnik ni upravičen, da bi zahteval od dolžnika, da mu povrne strošek take vloge (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ).

8Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v obsegu, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Upnik ob neuspehu s pritožbo sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).