VSK Sklep CDn 288/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je na predlog D. d.o.o. na podlagi potrdila Okrajnega sodišča v Brežicah, ki mu je bila priložena tožba predlagateljice kot tožeče stranke proti tožencem R. S., K. J. in C. d.d., dovolilo pri posameznem delu stavbe št. xx v stavbi št. xy k.o. ..., pri katerem je še vedno vpisano, da gre za splošno ljudsko premoženje, zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice na R. S. in K. J.. Ugovoru udeleženca R. S. proti taki odločitvi pa je ugodilo in odločilo, da se vpis zaznambe spora ne dovoli.

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica postopka, ki poudarja naslednje: da je svojemu predlogu priložila tožbo z dne 24.1.2014 in potrdilo o vložitvi tožbe, da njen pravni interes za vložitev tožbe temelji na petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), da je v zemljiški knjigi pri stanovanju še vedno vpisano splošno ljudsko premoženje, da je bilo to stanovanje prodano po Stanovanjskem zakonu, da je tožba vložena tudi zoper C. d.d. kot pravnega naslednika Cestnega podjetja N., ki je postalo lastnik predmetnega stanovanja po Predpisih o lastninjenju, da se na podlagi drugega odstavka 248. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v zvezi s 6. členom Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS) šteje, da je prodajalec stanovanja tudi njegov lastnik ter da s tožbo uveljavlja z ugotovitvenim zahtevkom izviren način pridobitve lastninske pravice na podlagi samega zakona, na podlagi priposestvovanja in na podlagi dedovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Tožba, glede katere je bila predlagana zaznamba spora, je bila vložena na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ proti R. S. in K. J.. Navedena določba ZIZ pooblašča upnika, da proti dolžniku - dejanskemu lastniku nepremičnine, ki je v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, vloži tožbo, s katero zahteva vpis pravice nanj. Upnik lahko vloži tudi ugotovitveno tožbo o obstoju dolžnikove lastninske pravice, torej o originarno pridobljeni lastninski pravici. Vendar pa v konkretnem primeru taka tožbena podlaga ni bila uveljavljana, čeprav se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev, da naj bi bila toženca vsak do ½ solastnika stanovanja št. xx v stanovanjski stavbi xy k.o. .... V tožbi se zatrjuje pridobitev lastninske pravice R. S. na podlagi dedovanja, kar pa ne predstavlja izvirne pridobitve lastninske pravice, temveč gre za izvedeni pridobitni način na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva.

Ker je zaznamba spora po 79. člena ZZK-1 dovoljena le v primeru take tožbe, s katero zahteva tožnik od sodišča ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da pogoji za zaznambo spora niso bili izpolnjeni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).