VSRS Sodba II Ips 2/2012

Revizija se zavrne.

1Tožnik zahteva povračilo nepremoženjske in premoženjske škode, ki mu je nastala, ko ga je pri premikanju traktorja ta zadel z vitlom tako, da ga je spodneslo in je omahnil na pogonsko gonilo (kardan), ki ga je navilo in poškodovalo.

2Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek glede podlage utemeljen in je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino. Obrazložilo je, da je bil takrat, ko je tožnik aktiviral vitel, ki je začel vleči drevo, traktor v funkciji delovnega stroja, saj je skupaj s priključenim vitlom pomagal pri vleki lesa. V trenutku nezgode, ko je priča K. skočil na traktor in traktor prestavil po cesti naprej na izhodiščno mesto, pa je bil traktor ponovno v funkciji vozila, saj se je premikal s pomočjo priključenega motorja. Tako nastala škoda je zato krita iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti lastnika traktorja (tožnika).

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ocenilo je, da zaradi opisanega manevra – J. K. je namreč želel traktor premakniti na izhodiščno mesto, ni mogoče reči, da je bil traktor v funkciji prevoznega sredstva, pač pa je bil še vedno samo v funkciji delovnega stroja. Na drugačno oceno ne vpliva dejstvo, da je bil motor traktorja prižgan in da se je traktor gibal. Traktor se je premikal zaradi dogajanja v procesu sečnje oziroma spravila lesa. Manever, med katerim je prišlo do zadetja, je bil namreč storjen, ker se je tik pred tem traktor zaradi sile drevesa začel premikati. Šlo je torej za delovni proces spravila lesa oziroma za vleko drevesa, ne pa za promet. Zavarovalnega kritja zato ni.

4Tožnik je vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi najprej šteje za dokazano, da je obravnavani dogodek potekal tako, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Do zadetja tožnika naj bi prišlo takrat, ko je J. K. želel premakniti traktor na izhodiščno mesto. V zvezi z navedenimi zaključki v točki 6 izpodbijane sodbe obstaja nasprotje v odločilnih dejstvih, ko sodišče druge stopnje nato v 9. točki ne sprejema več dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in navaja, da je bil traktor v trenutku nezgode v funkciji delovnega stroja, čeprav je bil motor prižgan in se je traktor gibal. Sodišče druge stopnje še pove, da je šlo za delovni proces spravila lesa. Gre za razloge o odločilnih dejstvih, pri čemer sodišče prve stopnje na drugi strani šteje za dokazano, da je bil traktor v času nezgode v funkciji premikajočega se vozila in ne v funkciji vleke drevesa kot delovni stroj. Sodišče druge stopnje ne navaja razlogov, zakaj smatra, da ugotovitve sodišča prve stopnje ne držijo oziroma so razlogi v tem delu izpodbijane sodbe nejasni (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Razlogi sodbe ne pojasnijo, kdaj je šteti, da je prišlo do nezgode, ali v času spravile lesa, ali v času, ko je vozilo vozil J. K. Zaradi opisane kršitve določb ZPP sodišče druge stopnje napačno uporabi materialno pravo in šteje, da tožnik ni upravičen do odškodnine, saj je bil traktor v funkciji delovnega stroja. Razlogi druge stopnje so glede odločilnih dejstev nejasni, pa tudi med seboj v nasprotju, napačen pa je tudi materialnopravni zaključek, saj je bil skladno s podatki v spisu (izpoved priče K. traktor v funkciji vozila.

5Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6Revizija ni utemeljena.

7Revidentov očitek, da naj bi v sodbi sodišča druge stopnje obstajalo nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih oziroma, da so ti nejasni (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), je neutemeljen. V drugostopenjski sodbi ne gre za nasprotje v dejstvih, ampak za njihovo drugačno pravno kvalifikacijo. Ocena sodišča druge stopnje, da je bil traktor v času nezgode v funkciji delovnega stroja, namreč ni dejanska, ampak pravna, ta pa je bila narejena na podlagi vseh dejstev, ki in kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Takšen drugačen materialnopravni zaključek je sodišče druge stopnje jasno obrazložilo. Iz njegove argumentacije tako nedvomno izhaja, da je upoštevalo tudi to, da je imel traktor v trenutku nezgode motor prižgan in se je premikal(1), vendar opisani okoliščini sami zase v konkretnem primeru ne spremenita bistvene materialnopravne ocene, to je te o funkciji traktorja kot delovnega stroja (tudi) v tem ključnem trenutku. S to presojo Vrhovno sodišče soglaša, zato je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča druge stopnje, da kritja iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti v obravnavani zadevi ni.(2)

8Ker razlog, zaradi katerega je bila vložena revizija, ni podan, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi priglašene revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Glede na revizijske navedbe je treba pripomniti, da je iz obrazložitve razvidno, da je takrat traktor vozil Janez Kimovec.

Op. št. (2): Prim. tudi odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 134/2000 z dne 7. 9. 2000, II Ips 20/2005 z dne 12. 10. 2006, II Ips 408/2005 z dne 16. 5. 2007, II Ips 247/2006 z dne 14. 2. 2008, II Ips 721/2009 z dne 3. 12. 2009 , II Ips 392/2007 z dne 18. 3. 2010 in II Ips 106/2011 z dne 20. 3. 2012.