VSC Sklep I Cp 389/2018

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve spremeni v toliko, da poslej drugi točki izpodbijanega sklepa glasita:

″2. A. C., ..., se napoti na pravdo zoper zapustnikovega sina J. ., vnuka J. K. in vnukinjo V. K. z zahtevkom, da ji kot zunajzakonski partnerici pripada dedna pravica po zapustniku. Pravdo je dolžna začeti v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa.″

II. Dedič J. K. sam trpi stroške, ki jih je imel s tem pritožbenim postopkom.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod 1. točko prekinilo zapuščinsko obravnavo. Pod 2. točko je zapustnikovega sina J. K., vnuka J. K. in vnukinjo V. K. napotilo na pravdo z zahtevkom proti A. C., da ji ne pripada dedna pravica po zapustniku kot zunajzakonski partnerici zapustnika. Pod 2. točko je odločilo, da so pravdo dolžni začeti v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa, pod 3. točko pa, da bo prekinitev te zapuščinske obravnave trajala do pravnomočne rešitve pravdnega postopka, v kolikor bo vložena tožba po tem napotitvenem sklepu. Pod 4. točko je še odločilo, da bo nadaljevalo z zapuščinsko obravnavo in obravnavo tudi končalo na podlagi podatkov zapuščinske obravnave po zapustniku, v kolikor tožba v določenem roku ne bo vložena.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil dedič J. K.. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo ter bistveno kršilo določbe Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Dedinja A. C. se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5V predmetni zadevi so sporna dejstva, od katerih je odvisna presoja obstoja zunajzakonske skupnosti kot podlage za zakonito dedovanje po pokojnem. Zapuščinsko sodišče je na pravdo napotilo zakonite dediče z zahtevkom na ugotovitev, da preživelemu zunajzakonskemu partnerju ne pripada dedna pravica oziroma da ni zapustnikov zakoniti dedič.

6Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, da bi na pravdo morala biti napotena A. C., je v prvem odstavku 213. člena ZD. Po tej določbi sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

7Prijava stalnega prebivališča, pooblastilo na dveh bančnih računih in dogovor z dne 16. 1. 2018 predstavljajo le posamezne dokaze, ki jih je prvo sodišče presojalo skupaj z vsemi ostalimi relevantnimi dokazi oziroma okoliščinami pri odločanju o vprašanju, pravico katere stranke je šteti za manj verjetno zaradi napotitve na pravdo. Glede na ugotovljene okoliščine, ko se trdi, da je zunajzakonska skupnost razpadla že pred pokojnikovo nesrečo in odhodom v SVZ ..., je prvo sodišče napačno napotilo pritožnika J. K. ter preostala dva dediča J. V. K. na pravdo, saj je neutemeljeno štelo njihovo pravico za manj verjetno. Pritožba pravilno navaja, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da te pravice ali pravnega razmerja ni. A. C. mora tako šele dokazati obstoj svoje dedne pravice po zapustniku.

8Ob pravilni uporabi materialnega prava je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti v toliko, da se na pravdo napoti A. C., ki zunajzakonsko skupnost z zapustnikom zatrjuje in ki jo bo torej lahko dokazovala v pravdnem postopku (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD). Zaradi jasnosti gre še izpostaviti, da je bilo z izpodbijanim sklepom o napotitvi na pravdo odločeno pod dvema točkama, obema naslovljenima kot točka 2, po spremembi pa le pod eno točko, naslovljeno kot točka 2.

9Odločitev o stroških, ki so pritožniku nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, temelji na prvem odstavku 174. člena ZD, ki določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.