VSL Sodba IV Cp 1094/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

a) v prvem odstavku IV. točke in v točki b.) drugega odstavka IV. točke tako, da se znesek „300,00 EUR“ nadomesti z zneskom „270,00 EUR“;

b) v drugi in četrti vrstici točke a.) drugega odstavka IV. točke tako, da se znesek „100,00 EUR“ nadomesti z zneskom „70,00 EUR“;

c) v prvem odstavku V. točke in v točki b.) drugega odstavka V. točke tako, da se znesek „300,00 EUR“ nadomesti z zneskom „240,00 EUR“;

d) v drugi in četrti vrstici točke a.) drugega odstavka V. točke tako, da se znesek „120,00 EUR“ nadomesti z zneskom „60,00 EUR“.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuni mladoletni hčerki A. in B. pa je zaupalo v varstvo in vzgojo materi. Glede stikov je odločilo, da jih ima tožnik s hčerkama na podlagi njune želje, pri čemer hčerki sami izrazita to željo. Tožniku je naložilo plačevanje mesečne preživnine za vsako hčerko v znesku 300,00 EUR od izdaje sodbe dalje, za preteklo obdobje (od dneva vložitve tožbe do izdaje sodbe) pa je tožniku naložilo plačilo neporavnanih delov mesečnih obrokov, in sicer za A. v mesečnem znesku po 100,00 EUR, za B. pa v mesečnem znesku 120,00 EUR, v primeru zamude s plačili z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače, je prvo sodišče zavrnilo. Zavrnilo je tudi toženkin zahtevek za plačevanje preživnine bivšemu zakoncu. Odločilo je še, da pravdni stranki nosita svoje pravdne stroške.

2Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki izpodbija odločitev o preživnini in o pravdnih stroških. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da določi preživnini za A. v mesečnem znesku 200,00 EUR, za B. pa v mesečnem znesku 180,00 EUR, toženki pa naj naloži plačilo tožnikovih pravdnih stroškov, podrejeno pa predlaga, da v tem delu sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati stroškov šolske prehrane glede na spremembe zakonodaje s področja subvencioniranja šolske prehrane. Strošek prehrane doma za vsako hčerko v mesečnem znesku 150,00 EUR je previsok, saj iz tega naslova zadošča znesek 100,00 EUR mesečno za vsako hčerko. Previsoko je ovrednoten tudi izdatek za obutev in obleko, saj za ta strošek zadošča mesečni znesek 50,00 EUR za vsako hčerko. Neutemeljeno je priznan tudi izdatek za osebno higieno v znesku 20,00 EUR mesečno, saj bi za te potrebe zadoščal znesek 15,00 EUR mesečno, poleg tega pa bi v tem strošku morali biti upoštevani tudi izdatki za čistila. Strošek za frizerja v znesku 15,00 EUR mesečno je prav tako previsok, saj A. ne hodi vsak mesec k frizerju. Za stroške v zvezi s šolanjem bi zadoščal mesečni znesek 12,50 EUR. Glede stroškov bivanja sodišče ne bi smelo upoštevati stroškov rezervnega sklada v znesku 35,00 EUR mesečno in stroškov zavarovanja hiše, ker ti stroški bremenijo lastnika stanovanja. Zato znašajo dejanski stroški bivanja za vsako hčerko 80,00 EUR mesečno. Sodišče bi moralo od zneskov preživljanja otrok odšteti štipendijo A. v znesku 50,00 EUR in otroški dodatek, ki ga prejema toženka. Glede B. bi sodišče moralo upoštevati nižje stroške v primerjavi s A. glede prehrane ter oblačil in kozmetike. B. nima mesečnega stroška iz naslova Urbane. Pri presoji finančnih zmožnosti tožnika je sodišče upoštevalo, da je najemnina za skladiščne prostore ves čas 350,00 EUR, kar pa je v nasprotju s predloženimi dokazi. Sodišče je zmotno presodilo, da denarna sredstva, ki jih je imela toženka na računih pri Abanki in pri NKBM, niso bila njena. V tem pogledu ni celovito ocenilo izpovedi priče C. C. Odločitev o mesečni preživnini v znesku 300,00 EUR za vsako hčerko je napačna. Nepravilno je odločeno tudi o pravdnih stroških.

3Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Prvo sodišče je ugotovilo, da znašajo potrebe A. okoli 480,00 EUR mesečno, kar predstavlja seštevek vseh njenih ugotovljenih potreb, razen stroška šolske prehrane v mesečnem znesku 12,50 EUR, katerega je prvo sodišče neutemeljeno izpustilo (skupni mesečni stroški po ugotovitvah prvega sodišča v resnici znašajo 492,50 EUR). Enako velja glede potreb B., saj je prvo sodišče ugotovilo, da so stroški njenega preživljanja enaki kot pri A. in jih je zato ocenilo v enakem znesku 480,00 EUR, ni pa pri tem upoštevalo stroškov šolske prehrane, ki so v šolskem letu 2015/16 znašali 41,66 EUR mesečno. Ker se toženka ni pritožila zoper sodbo, pritožbeno sodišče v okviru presoje A. in B. preživninskih potreb ni moglo upoštevati izdatkov za njuno šolsko prehrano.

6Posamezne potrebe hčerk je prvo sodišče ocenilo previsoko. Glede stroškov prehrane doma pritožbeno sodišče ocenjuje, da znaša ta strošek za srednješolko A. okoli 110,00 EUR mesečno, saj se ne ukvarja z obšolskimi oz. športnimi dejavnostmi (enako tudi B.), za dobrih sedem let mlajšo hči pravdnih strank, ki je še osnovnošolka, pa znaša ta strošek približno 100,00 EUR mesečno. Glede na to, da imata hčerki organizirano prehrano tudi v šoli, je strošek prehrane doma temu ustrezno nižji. Za A. je ocenjeni strošek za obleko in obutev v znesku 75,00 EUR primeren, za mlajšo B. pa po mnenju pritožbenega sodišča znaša primeren strošek iz tega naslova okoli 60,00 EUR mesečno, glede na njeno starost. Za strošek osebne higiene, skupaj s čistili in pralnimi praški vred (slednje zato ni upoštevano kot poseben strošek) za vsako hčerko zadošča 20,00 EUR mesečno. Za strošek frizerja je ustrezen izdatek 10,00 EUR mesečno za vsako hčerko. Za stroške v zvezi z njunim šolanjem pritožbeno sodišče ocenjuje, da je priznani znesek 20,00 EUR mesečno za vsako hčerko ustrezen, saj je poleg delovnih zvezkov potrebno kupovati tudi ostale pripomočke, ne le na začetku šolskega leta, ampak tudi med njim, izdatki pa nastajajo tudi v zvezi z raznimi šolskimi aktivnostmi (izleti, ekskurzije, itd.). Strošek za Urbano nastaja le pri A., zato ga ni mogoče upoštevati tudi pri B.

7Glede stroškov bivanja tožnik utemeljeno izpostavlja, da vplačil v rezervni sklad ni mogoče upoštevati kot del stroškov preživljanja otrok oz. kot del stroškov bivanja, saj ti izdatki bremenijo lastnika nepremičnine. Drugače je s stroški zavarovanja stanovanjske nepremičnine, ki sodijo v obratovalne stroške in se upoštevajo kot del stroškov bivanja. Tožnik trdi, da stroški rezervnega sklada, ki bremenijo toženko kot lastnico stanovanja, znašajo 35,00 EUR mesečno, toženka pa temu ni oporekala. Zato je pritožbeno sodišče za ta znesek znižalo stroške bivanja vseh treh oseb, ki tako znašajo okoli 265,00 EUR mesečno, na vsako hčerko pa približno 88,00 EUR (namesto 100,00 EUR, kot je napačno upoštevalo prvo sodišče).

8Izdatki za nakupe v lekarni, za Simobil (mobitel), za razvedrilo in za oddih v pritožbenem postopku niso sporni. Celotni stroški preživljanja tako znašajo okoli 418,00 EUR za A. in okoli 373,00 EUR za B. Štipendija, ki jo prejema A., ter otroški dodatek, ki ga prejema toženka, se ne upoštevata pri določitvi preživninske obveznosti preživninskega zavezanca in je drugačno pritožbeno stališče materialno pravno zmotno. Prvo sodišče je pravilno porazdelilo breme preživljanja njunih otrok med pravdni stranki (približno 65 % za tožnika in 35 % za toženko). Glede na preživninske potrebe, kot jih je ovrednotilo pritožbeno sodišče, je tožnik zato dolžan plačevati preživnino v mesečnem znesku (zaokroženo) 270,00 EUR za A. in 240,00 EUR za B. To tudi pomeni, da je tožnik dolžan na račun „razlike“ za preteklo obdobje (od vložitve tožbe do izdaje sodbe prvega sodišča) plačati za vsak mesec iz tega naslova še 70,00 EUR za A. in 60,00 EUR za B. Odločilno za določitev višine preživnine je, da tožnik nima nobenih stikov s hčerkama, za kateri zato v celoti skrbi toženka. Tožnikov prispevek v denarju mora biti zato bistveno višji od toženkinega, določeno preživnino pa bo tožnik lahko plačeval brez škode za svoje preživljanje, glede na svoje dohodke. Okoliščina, da je najemnina, ki jo prejema tožnik, bila nekaj mesecev nižja od približno 350,00 EUR mesečno oz., da je bila nekoliko nižja od tega zneska, nima nobenega pomena za določitev višine preživnine. Tudi, če bi bila denarna sredstva, ki jih je toženka imela na bančnih računih (skupaj okoli 68.000,00 EUR), v celoti njena last, ta okoliščina ne bi v ničemer vplivala na porazdelitev bremena preživljanja otrok pravdnih strank. Prvo sodišče je pravilno odločilo, da pravdni stranki krijeta svoje pravdne stroške, saj je šlo v tej pravdi za ureditev statusnih vprašanj pravdnih strank in njunih otrok, vključno z ureditvijo preživninskih obveznosti, kar je bilo v interesu obeh strank in njunih hčerk.

9Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo prvega sodišča, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvega sodišča (358. člen in 353. člen ZPP).

10Tožnik je deloma uspel s pritožbo, zato pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen, drugi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP).