VSL Sklep II Cp 75/2019

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožnice in izdalo začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, vpisanih v sklepu I P 245/2017 z dne 13. 7. 2018. Tožena stranka je podala ugovor in je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo.

2Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz določbe 338. člena ZPP. Sodišče je sprejelo odločitev brez podlage. Kvečjemu bi lahko ugodilo predlogu na delež, ki ga tožnica vtožuje in ne na celoto. Sicer pa nepremičnine niso skupno premoženje pravdnih strank, ampak toženčevo posebno premoženje. Denar za nakup je dal v celoti toženec. Zato ima tudi pravico obremeniti v celoti svoje premoženje s hipoteko in ni potreboval tožničinega soglasja. Sicer pa nima namena odsvojiti nepremičnin. Zaznamba spora je zadostno varstvo v tej zadevi. Sicer pa izdana začasna odredba v škodo lastnine tožene stranke. Zato niso podani pogoji po ZIZ.

3Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba najprej graja izdano začasno odredbo, ki se nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, vpisanih v izreku sklepa z dne 13. 7. 2018 in sicer do celote (1/1) v zemljiški knjigi. Meni, da bi tožnica lahko uspela le do deleža, ki ga zahteva in sicer do ene polovice. Pri tem spregleda, kar pravilno poudarja sodišče prve stopnje, da tožeča stranka zahteva ugotovitev, da so naštete nepremičnine skupno premoženje tožnice in prvo toženca in da je delež tožnice do ene polovice. Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopi kot skupna lastnina zakoncev, zato ni pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami le v deležu, ki ga kdo zahteva. Omejitev pravice razpolaganja z začasno odredbo le na določen delež bi prišla v poštev, če bi tožnica zahtevala ugotovitev solastnine, ne pa skupne lastnine¹.

6Pritožba meni, da je terjatev tožnice dovolj zavarovana z zaznambo spora. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v spisu tožnica ni podala predloga za izdajo sklepa o zaznambi spora za premoženje, ki je predmet obravnave v sklepu I P 245/2017 z dne 13. 7. 2018. Zato so te navedbe v pritožbi brezpredmetne.

7Prvo toženec pa predvsem utemeljuje svoje navedbe s trditvami, da je vpisan v zemljiško knjigo zato, ker je nepremičnine kupil s svojim denarjem. Ne graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so tudi te nepremičnine kupljene med trajanjem zakonske zveze. Vendar meni, da gre za posebno premoženje prvega toženca, ker je denar za nakup prispeval v celoti sam. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki ocenjuje, da v tej fazi postopka, ko še niso izvajani dokazi, ampak je pravda v začetni fazi, je več verjetnosti za obstoj nedenarne terjatve. Glede na trditve in do sedaj predloženi dokazi s strani tožnice namreč zadostujejo za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatev. Predmetne nepremičnine so vpisane na toženca, nesporno pa so bile kupljene med trajanjem zakonske zveze. Ob ugotovitvi, da je prvo toženec dopustil hipoteko oziroma sklenil notarski zapis s svojim bratom, to je drugo tožencem in pri tem nista vključila tožnice, pa kaže na obstoj nevarnosti, da bi prvo toženec sporne nepremičnine obremenil. Samo dejstvo, ki ga ponavlja v pritožbi pritožnik, da nima namena nepremičnin odsvojiti, ob ugotovljeni hipoteki na spornem premoženju iz te pravde, ne zadostuje. Tako je tožnica dovolj izkazala obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kar določa drugi odstavek 272. člena ZIZ. Drugo toženec sicer vlaga pritožbo, vendar glede njega ni obrazložena. Udeležen je v pravdi v delu zahtevka, ko tožnica zahteva razveljavitev sporazuma o ustanovitvi hipoteke in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na spornih nepremičninah. Tako se izkaže, da je bilo treba pritožbo zavrniti v celoti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

8Če se bo v nadaljevanju postopka pokazalo, da ni več podlage za izdano začasno odredbo, bosta toženca lahko predlagala spremembo odločitve sodišča prve stopnje. V tej fazi postopka pa je izdana začasna odredba pravilna. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 54. člen in 51. člen ZZZDR in določbe 272. člena ZIZ. Tožnica je izkazala verjetnost terjatve in tudi, da obstoji nevarnost, da bi prvo toženec onemogočal ali otežil uveljavitev terjatve. Pri tem pa sodišče ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožnik pa tega pritožbenega razloga ni posebej obrazložil. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.

¹ Primerjaj sklep VSL II Cp 3111/2013.