VSL Sklep II Ip 3076/2018

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za nasprotno izvršbo z dne 5. 9. 2016 zavrnilo (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 28,56 EUR stroškov postopka o predlogu za nasprotno izvršbo, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi). Navaja, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi protipravno povzročenega negativnega stanja. Dolžnik je bil z dopisom vložnika z dne 29. 10. 2015 seznanjen s pritožbo glede višine izplačanih sredstev, ta pa je pojasnil, da je v izvrševanje prejel več sklepov o izvršbi. Podaja nadaljnje navedbe glede nezakonitega izvrševanja sklepov o izvršbi, zaradi katerega je prišlo do negativnega stanja na računu, ki predstavlja glavnico dolga po sklepu o izvršbi. Dolžnik je imel namen protipravno izvrševati sklepe o izvršbi in je vlagatelju povzročil škodo. Sodišče naj zato v celoti ugodi predlogu za nasprotno izvršbo.

3Upnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlog za nasprotno izvršbo, v katerem je dolžnik zahteval plačilo zneska 36,5 milijonov USD, ker naj bi upnik kljub poplačilu terjatve vztrajal pri izvršbi in s tem preprečil odobritev osebnega kredita v višini 14.700,00 EUR pri Banki d.d. za plačilo transfera 36,5 milijonov USD v Republiko Slovenijo, je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da lahko v postopku nasprotne izvršbe od upnika zahteva le vračilo tistega, z izvršbo prejetega, zneska, do katerega upnik ni upravičen, plačilo odškodnine za povzročeno škodo, ki naj bi jo storil upnik, pa ni in ne more biti predmet predloga za nasprotno izvršbo. Zneska 36,5 milijonov USD in zneska 17.075,39 EUR upnik z izvršbo ni dobil. Trditve dolžnika o neupravičeno zaseženih zneskih v letu 2015 in posledični povzročitvi negativnega stanja na dolžnikovem računu prav tako ne morejo biti predmet presoje znotraj izvršilnega postopka, saj so bili odtegnjeni že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Glede zneskov, ki sta bila plačana po izdaji sklepa o izvršbi, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da z njima terjatev ni bila niti v celoti poplačana, kaj šele preplačana. Dolžniku je naložilo še plačilo stroškov odgovora upnika na dolžnikov predlog. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6Višje sodišče razlogom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje ter se na njih v izogib ponavljanju sklicuje. Če dolžnik meni, da mu je upnik z neupravičeno izvršbo povzročil kakršnokoli škodo, lahko navedeno uveljavlja le v pravdnem postopku, ne pa v postopku nasprotne izvršbe, ki je namenjen le vrnitvi zneska, ki predstavlja preplačilo dolga. Vse navedbe, ki jih dolžnik podaja v zvezi s tem, kako je prišlo do dolga po sklepu o izvršbi, bi dolžnik lahko uveljavljal zgolj v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Za ta pritožbeni postopek pa navedene navedbe kot tudi navedbe o povzročeni škodi niso pravno pomembne ter se višje sodišče o njih zato ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo ni uspel, zato mu je sodišče prve stopnje tudi pravilno naložilo v plačilo stroške upnikovega odgovora na predlog za nasprotno izvršbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).