VSL Sodba II Cp 4/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana vmesna sodba potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka po temelju odškodninsko odgovorna za nastalo škodo tožeče stranke v višini 70%, za preostalih 30% pa je odgovorna tožeča stranka sama (I. točka izreka sodbe). Odločanje o višini zahtevka in stroških postopka je pridržalo za končno sodbo (II. točka izreka sodbe).

2Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje, da pravno podlago njene obveznosti predstavljajo Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest (v nadaljevanju Pogoji S14), zmotno. Ta vrsta zavarovanja je omejena na škodne dogodke, ki so posledica neustreznih in nevarnih lastnosti zavarovanega objekta, ki so vzročno povezane s protipravnimi opustitvami zavarovalca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino. V predmetni zadevi pa je škodni dogodek posledica opustitve zavarovalca (opustitev zavarovanja jaška s tretjim pokrovom in opozorila tožnici, da jašek ni ustrezno zavarovan), ki ne izvira iz lastnosti nepremičnine. Dolžnost opozorila so opustili starši zavarovalca, pri katerih je bila na obisku tožnica, ki pa niso zavarovane osebe v skladu s Pogoji S14, saj niso niti lastniki niti posestniki nepremičnine. Prav tako opustitev dodatnega, tretjega pokrova, in opozorila, ne pomeni, da zavarovalec ni skrbel za nepremičnino. Tretji pokrov je bil namenjen varovanju hoje domačega psa, samo namestitev drugega pokrova pa ne pomeni nobeno od opustitev iz prvega odstavka 3. člena Pogojev S14. Tako stališče potrjuje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da rešetast pokrov in neravna tla ne predstavljata nevarne stvari. Podana tudi ni subjektivna odgovornost zavarovalca. Pokrov jaška je bil običajen in primeren za namestitev za individualno rabo. Namestitev takega pokrova ni v nasprotju z nobenimi predpisi. Tudi na javnih površinah so pokrovi nad odtoki še vedno rešetasti. Tak pokrov ne predstavlja nobene nevarnosti za okolico oz. za hojo ljudi, zato ni potrebnega nobenega opozorila nanj oziroma opozorila, da ni nameščen tretji, dodatni pokrov. Tretji pokrov bi bil nad linijo tal, kar pomeni, da bi predstavljal nevarnost, da se kdo spotakne, sploh v pogojih, ko ni svetlobe ali bi bila ta slaba. Tožnica bi morala paziti na svoj korak, sploh če je res, da razsvetljava ni bila najboljša. Za varnost je zavarovalec poskrbel že z namestitvijo drugega pokrova, tretji za varnost ljudi ni bil potreben. Toženka dvomi tudi v nastanek nezgode, kot ga je opisala tožnica, tudi zaradi zapisa v prvem izvidu z dne 3. 11. 2014, kjer je povedala, da ji je klecnila noga. Poleg tega razmaki med rešetkami niso taki, da bi ji zvrnilo gleženj in bi po vrhu še padla, sploh ne ob taki obutvi - nizki čevlji z gumijastim podplatom, pri čemer je kot možnost navedla tudi raven podplat. Sodišče je sicer upoštevalo, kar je povedala najprej, da se je zataknila s peto, kar pa pri taki obutvi niti ni bilo možno. Zavarovalec je z namestitvijo senzorja za osvetlitev vhodnega dela v hišo naredil, kar je potrebno za varno gibanje ljudi. Ni pa bila njegova dolžnost, da bi osvetljeval prostor za hišo oziroma ob hiši, izven vhodnega dela. V takem okolju, torej ob pomanjkanju svetlobe, tudi ne obstaja nobena obveznost označiti tako rešeto. Sicer pa je iz fotografije razvidno večje okno, ki se nahaja ob žlebu in jašku. Gre za prostor, kjer so sedeli tožnica in ostali. Nemogoče je, da pri tako velikem oknu ne bi bilo dovolj svetlobe, da tožnica v tem delu ne bi opazila kje hodi in kaj je na tleh. Če pa je tožnica hodila izven tega območja, pa je ravnala neodgovorno oz. če je prišlo do dogodka kot zatrjuje, se je gibala povsem nekontrolirano in neprevidno in je odgovorna sama. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba toženke ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje relevantne okoliščine dejanskega stana:

- tožnica se je 2. 11. 2014 okoli 22. ure poškodovala, ko je med kajenjem ob hiši hodila sem ter tja, pri čemer je stopila na pokrit jašek za odtok meteorne vode in se s peto čevlja zataknila v špranjo med rešetkami pokrova, zaradi česar je padla in se poškodovala,

- jašek za odtok meteorne vode je globok pol metra do meter in se nahaja v neposredni bližini vhoda, na urejeni potki ob hiši,

- jašek ni osvetljen, je pa zraven jaška veliko okno v dnevni prostor in jedilnico, zato je bilo zaradi prižgane luči v hiši v času škodnega dogodka območje jaška nekoliko osvetljeno, vendar je bil jašek slabo viden,

- jašek je v času škodnega dogodka prekrivala železna rešeta z 10 centimetrskim razmakom med rešetkami, nad njo pa je bil nameščena lesen rešetast pokrov s približno 2 centimetrskimi razmaki med posameznimi rešetkami,

- običajno je bil nad obema rešetama še dodaten pokrov, sestavljen iz skupaj zbitih lesenih deščic, ki pa v času škodnega dogodka ni bil nameščen,

- tožnica je bila pri zavarovalcu toženke na obisku že večkrat, vedela je, kje se nahaja jašek za odtok, ki pa je bil do tedaj, kadarkoli je prišla na obisk, vedno pokrit z dodatnim pokrovom,

- zavarovalec toženke je imel v času škodnega dogodka s toženko sklenjeno premoženjsko zavarovanje.

6Sodišče prve stopnje je potek škodnega dogodka ugotovilo pravilno, na podlagi izpovedi tožnice. Enako, kot izhaja iz izvida z dne 3. 11. 2014 (priloga A11), je tudi tožnica izpovedala, da ji je noga potem, ko je stopila v eno od rešetk¹ klecnila in je padla (list. št. 66). Toženka dokazno nepodprto vztraja pri stališču, da razmak med rešetkami ni bil tak, da bi tožnici zvrnilo gleženj in bi poleg tega še padla. Glede na izpoved tožnice o poteku dogodka in da običajno nosi čevlje s peto, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da se je v špranjo med rešetkami pokrova zataknila s peto. Višje sodišče soglaša tudi z oceno sodišča prve stopnje, da je bil jašek slabo viden. Res se poleg njega nahaja veliko okno v dnevni prostor in jedilnico, v kateri je bila v času škodnega dogodka prižgana luč, vendar so tožnica in priče izpovedale, da je tam kljub temu vidljivost slaba, iz izpovedi priče D. K. pa izhaja tudi, da se na oknu nahajajo zavese, kar nedvoumno zmanjšuje snop svetlobe, ki prehaja skozi okno. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da je bilo v času škodnega dogodka dovolj svetlobe, da je tožnica lahko opazila, kaj je na tleh.

7Po 10. členu Obligacijskega zakonika se je vsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Čeprav ni posebnega predpisa, ki bi določal kakšen mora biti pokrov nad jaškom za odtok meteorne vode, to ne pomeni, da odškodninska odgovornost zavarovalca toženke ni podana. Zadošča namreč, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej zapovedano. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da so na cestah in pločnikih odtoki še vedno rešetasti, s podobnimi razmaki med rešetkami. Dolžnostno ravnanje je treba namreč presojati glede na okoliščine konkretnega primera. V predmetni zadevi je tako bistveno, da je jašek slabo osvetljen in se nahaja v neposredni bližini vhoda v hišo, na urejeni potki ob hiši. Glede na ugotovljene okoliščine je pritrditi sodišču prve stopnje, da jašek, ki je bil ob škodnem dogodku pokrit z lesenim rešetom z 2 centimetrskimi špranjami med rešetkami, ni bil ustrezno zavarovan. Zavarovalec toženke je namreč lahko pričakoval, da se bodo na tem delu nepremičnine nahajali obiskovalci. Ta del poti ob hiši je odstopal od ostale pohodne površine² in je bil slabo osvetljen. Razmak med posameznimi rešetkami na lesenem pokrovu pa je bil dovolj velik, da se vanj zatakne peta obuvala. Nastanek škodne posledice je bil torej tudi objektivno predvidljiv. Kako je bilo sicer poskrbljeno za varen prehod čez jašek in zakaj je bil navadno čez ta pokrov nameščen še tretji pokrov, pa za presojo protipravnosti ravnanja zavarovalca toženke ni bistveno. Temu je dodati, da je zavarovalec toženke v izpovedi res pojasnil, da je bil tretji pokrov, ki je bil navadno nameščen čez lesen pokrov, tam predvsem zaradi živali, vendar pa pritožnica spregleda, da je izpovedal tudi, da brez tega tretjega pokrova prehod čez jašek ni bil najbolj siguren.

8Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je pravnorelevanten vzrok nastanka tožničine škode neprimerno zavarovan jašek. Opozorilo tožnici pred pretečo nevarnostjo bi lahko vplivalo le na drugačno presojo njenega soprispevka k nastali škodi, saj bi bila v tem primeru dolžna prilagoditi svojo hojo danemu opozorilu. V tem obsegu je treba razumeti očitek sodišča prve stopnje zavarovalcu toženke, da tožnice ni opozoril na nevarnost. Zgolj golo dejstvo, da je bil zavarovalec toženke v času, ko se je zgodil škodni dogodek, v svoji sobi in je bila tožnica na obisku pri njegovih starših, ki po pritožbenih navedbah niso niti lastniki niti posestniki hiše, pa ga kot lastnika hiše ne razbremeni odgovornosti, da ustrezno poskrbi za varno gibanje okoli hiše, tudi z morebitnim opozorilom gostom hiše o nevarnostih, ki jim pretijo. Pritožbene navedbe, da zavarovalec toženke ni bil tisti, ki bi bil dolžan tožnico opozoriti na neprimerno zavarovan jašek, tako niso utemeljene.

9Zavarovalcu toženke se tudi ne očita, da bi moral osvetliti prostor ob jašku oziroma označiti rešeto, ampak, da bi moral glede na okoliščine primera, med katere pa sodi tudi slaba vidljivost, jašek primerno zavarovati. Neutemeljene se tako pritožbene navedbe, da ni dolžnost zavarovalca, da bi osvetljeval prostor za hišo oz. ob hiši, izven vhodnega dela, ter da ni bil dolžan označiti rešeto. Okoliščino, da bi morala biti tožnica glede na slabe vidljivostne pogoje pri hoji bolj previdna, pa je sodišče prve stopnje primerno upoštevalo v okviru soprispevka tožnice k nastali škodi.

10Do škodnega dogodka tožnice je tako prišlo zaradi jaška za odtok meteorne vode, ki se nahaja ob zunanjem delu hiše na nepremičnini zavarovalca, ki ga zavarovalec toženke, kot lastnik in posestnik nepremičnine, ni ustrezno zavaroval. Škodni dogodek torej izhaja iz zavarovane hišne in zemljiške posesti, zanj pa je odgovoren zavarovalec, saj ni ustrezno skrbel za nepremičnino, kar ustreza pojmu škodnega dogodka in zavarovane nevarnosti po Pogojih S14.³⁴ Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da pravno podlago za toženkino kritje odškodninskega zahtevka tožnice predstavljajo Pogoji S14. Te so sestavni del police K0-U925.960-8, na katero se je v svojih navedbah pred sodiščem prve stopnje sklicevala tožnica. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje določilo pravno podlago obveznosti toženke samo od sebe. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da tožnica ni podala ustreznih trditev, ki bi utemeljevale odgovornost toženke in njenega zavarovalca, saj je tako v tožbi kot nadaljnjih vlogah zatrjevala, da jašek za meteorno vodo ni bil primerno prekrit.

11Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (164. člen ZPP).

¹ Iz njene izpovedi izhaja, da s tem misli špranjo.
² Preostali del je bil tlakovan (glej fotografije kraja dogodka, priloga A6).
³ Po Pogojih S14 je zavarovalni primer škodni dogodek, ki izhaja iz zavarovane hišne in zemljiške posesti (zavarovalni kraj po polici) in za katerega odgovarja zavarovalec na podlagi zakonske odškodninske odgovornosti, ter na podlagi katerega bi lahko tretje osebe uveljavljale zahtevek proti zavarovalcu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (prvi odstavek 1. člena ), pri čemer zavarovanje obsega kritje za odškodninsko odgovornost zaradi posesti, upravljanja, nadzora, oskrbe, vzdrževanja, osvetlitve in oskrbe zavarovane nepremičnine (1. točka prvega odstavka 3. člena).
⁴ Sklep VSL III Cp 900/2015 z dne 2. 9. 2015, na katerega se sklicuje pritožnica, ni primerljiv z obravnavanim primerom, saj iz njega izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je škodni dogodek posledica opustitve dolžnega nadzorstva nad otrokom in brisanja stopnic.