VSM Sodba I Cpg 286/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo prednostno poplačilo terjatev tožeče stranke v višini 47.077,90 EUR iz ločitvenega premoženja - denarnih sredstev tožene stranke, ki se nahajajo na depozitnem računu Okrajnega sodišča v Celju v višini 47.077,90 EUR. Hkrati je toženi stranki naložilo, da mora v roku 15 dni od prejema sodbe plačati tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 3.085,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper odločitev se iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka.¹ Navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo veljavne sodne prakse, odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-220/14-11 (in ostale), določbe 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in 264. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi je tožeča stranka s predhodno odredbo Z 89/2012 pridobila pogojno zastavno pravico na denarnem depozitu, ki jo je bila dolžna upravičiti s predlogom za izvršbo oziroma sklepom o izvršbi (drugi odstavek 264. člena ZIZ), kar bi lahko dosegla na podlagi pravnomočnega sklepa o potrjeni prisilni poravnavi St 392/2014, s katerim je pridobila izvršilni naslov za zavarovano terjatev. Ker vse do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko predhodne odredbe ni upravičila, nepogojne zastavne pravice in s tem ločitvene pravice ni pridobila. Z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, pa je tožeča stranka pravico predlagati izvršbo na denarne depozite izgubila, saj se po določbi četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka, postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Glede na določbo četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP je tako (najkasneje) z dnem začetka stečajnega postopka (oziroma na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIP že s potrditvijo prisilne poravnave), prenehal veljati rubež (zastavna pravica) denarnega depozita, ki je bil predmet zavarovanja s predhodno odredbo Z 89/2012, zato tožeča stranka v stečajnem postopku tudi nima več priznane ločitvene pravice na deponiranih sredstvih. Upoštevaje navedeno tožena stranka predlaga spremembo izpodbijane odločitve z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo poudarja, da ji je bila ločitvena pravica na zarubljenih denarnih sredstvih v višini 47.077,90 EUR za novo zavarovano terjatev priznana s pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo. Meni, da se sodna praksa, ki jo navaja tožena stranka, na poseben tip prisilne poravnave, ki zajema tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev, ne nanaša. Tožeča stranka je predhodno odredbo upravičila s tem, ko ji je bila v postopku prisilne poravnave priznana nova zavarovana terjatev na ločitvenem premoženju, s čimer je pridobila pravico za poplačilo iz zavarovanega premoženja. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša ter zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje po opravljenem preizkusu pritožbenih navedb in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti² ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodba sodišča prve stopnje pa ni obremenjena z uradoma upoštevnimi procesnimi kršitvami. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, zato sodišče druge stopnje povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje in glede posameznih pritožbenih navedb dodaja:

6Tožeča stranka v obravnavani zadevi zahteva prednostno poplačilo terjatve v višini 47.077,90 EUR iz ločitvenega premoženja, in sicer denarnih sredstev na depozitnem računu Okrajnega sodišča v Celju v višini 47.077,90 EUR. Sklicuje se na pravnomočni sklep o prisilni poravnavi St 392/2014, na osnovi katerega je pridobila izvršilni naslov za terjatev v višini 47.077,90 EUR in ločitveno pravico na premoženju tožene stranke. V stečajnem postopku, ki se je nad toženo stranko začel dne 23. 6. 2016, je upravitelj tožeči stranki priznal prijavljeno novo zavarovano terjatev, priznano v postopku pravnomočno potrjene prisilne poravnave v višini 92.261,01 EUR, prerekal pa je prijavljeno ločitveno pravico na deponiranih denarnih sredstvih na depozitnem računu Okrajnega sodišča v Celju v višini 47.077,90 EUR.

7Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo z obrazložitvijo, da upoštevaje določbo tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, pravnomočni sklep o potrjeni prisilni poravnavi St 392/2014 predstavlja pravni naslov za pridobitev ločitvene pravice na ločitvenem premoženju stečajnega dolžnika. Obrazložilo je, da je tožeča stranka z dnem pravnomočnosti postopka prisilne poravnave pridobila nepogojno novo zavarovano terjatev, torej izvršilni naslov in si je pred uvedbo stečajnega postopka, ki se je začel nad toženo stranko 23. 6. 2016, „izposlovala“ ločitveno pravico, saj je po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi že imela možnost vlaganja izvršilnih predlogov za vsakokrat zapadli znesek nove zavarovane terjatve. Sodišče prve stopnje je torej štelo, da je pravnomočni sklep o prisilni poravnavi pravni naslov za pridobitev ločitvene pravice in da vprašanje, ali je bila ločitvena pravica pridobljena s predhodno odredbo, ni pravno odločilno.

8Takšno pravno naziranje sodišča prve stopnje je po oceni sodišča prve stopnje pravilno. Odločilno vprašanje za odločitev v zadevi je, ali je tožeča stranka pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pridobila zastavno pravico in s tem ločitveno pravico na premoženju tožene stranke - denarnih sredstvih na depozitnem računu Okrajnega sodišča v Celju v višini 47.077,90 EUR in odgovor je tudi po oceni sodišča druge stopnje pritrdilen.

9Tožeča stranka je v postopku zavarovanja s predhodno odredbo Z 89/2012 pridobila pogojno zastavno pravico na predmetu zavarovanja - denarnih sredstvih na depozitnem računu. Pogojnost predhodne odredbe se kaže v tem, da je obstoj predhodne odredbe odvisen od rešitve spora o terjatvi, za zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana. Predhodno odredbo je potrebno upravičiti in sklep o izvršbi je nujen pogoj za upravičenje predhodne odredbe in pridobitev nepogojne zastavne pravice.³ Ni torej dovolj, da je terjatev, za zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana, pravnomočno ugotovljena. Upnik mora na podlagi izvršilnega naslova predlagati izvršbo na predmetu zavarovanja. Če upnik ne uspe upravičiti predhodne odredbe, sodišče v primerih določenih v 264. oziroma 265. členu ZIZ postopek zavarovanja ustavi in razveljavi opravljena dejanja.

10Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je temu pred začetkom stečajnega postopka ni uspelo upravičiti. V tem primeru se z začetkom stečajnega postopka postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavi in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku (četrti odstavek 132. člena ZFPPIPP).

11Vsa zgoraj navedena pritožbena izvajanja o pogojnosti v postopku zavarovanja s predhodno odredbo pridobljene zastavne pravice in potrebi po upravičenju le-te s pridobitvijo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova za izterjavo zavarovane terjatve, ter posledicah začetka postopka prisilne poravnave oziroma stečajnega postopka na postopke zavarovanja, so materialno pravno pravilna. Tožena stranka tudi pravilno ugotavlja, da tožeča stranka v postopku zavarovanja s predhodno odredbo nepogojne zastavne pravice ni pridobila, vendar zanemarja odločilno dejstvo, da je ločitveno pravico (pravico poplačati svojo (novo) zavarovano terjatev iz premoženja tožene stranke (sredstev na depozitnem računu), tožeča stranka pridobila s pravnomočnim sklepom o potrjeni prisilni poravnavi, izdanim v postopku prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev in priznanjem poplačilne pravice nove zavarovane terjatve z izvršbo na denarna sredstva na depozitnem računu. Tako vprašanje, ali jo je pridobila z upravičenjem predhodne odredbe v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, za odločitev v zadevi niti ni pravno relevantno.

12V obravnavani zadevi je bil namreč po izdani predhodni odredbi za zavarovanje terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 47.077,90 EUR, in pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, začet postopek prisilne poravnave, ki se je končal s pravnomočnim sklepom o potrjeni prisilni poravnavi St 392/2014, s katerim je tožeča stranka pod pogoji prisilne poravnave pridobila izvršilni naslov za izterjavo novo zavarovane terjatve. Prisilna poravnava je namreč zajela tudi zavarovane terjatve, ki so se prestrukturirale v novo zavarovane terjatve⁴. Upoštevaje določilo tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP⁵, ki se uporablja v zvezi z 2. točko enajstega odstavka 221.t člena ZFPPIPP, je tožeča stranka s pravnomočnim sklepom o prisilni poravnavi pridobila ne le izvršilni naslov za novo zavarovano terjatev, pač pa tudi ločitveno pravico na zarubljenih denarnih sredstvih v višini 47.077,90 EUR⁶. Na osnovi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave je tako tožeča stranka že imela možnost, da pod pogoji prisilne poravnave doseže poplačilo nove zavarovane terjatve z izvršbo na ta denarna sredstva.

13Ker je torej tožeča stranka pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pridobila ločitveno pravico na premoženju tožene stranke (denarnih sredstvih na depozitnem računu), je tožbeni zahtevek za prednostno poplačilo terjatve iz ločitvenega premoženja v stečajnem postopku utemeljen in izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

14Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje⁷.

15Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške.⁸

16Prav tako krije tožeča stranka sama svoje stroške odgovora na pritožbo. Ker je v odgovoru na pritožbo v bistvu povzela svoja pravna naziranja, ki jih je navajala v postopku pred sodiščem prve stopnje, priglašenih stroškov sodišče druge stopnje ni štelo za potrebne pravdne stroške.⁹

¹ 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)
² Drugi odstavek 350. člena ZPP
³ Tako Ustavno sodišče RS v odločbi opr. št. U-I-220/14-11 (in drugih) z dne 12. 11. 2015.
⁴ 221.t člen ZFPPIPP
⁵ Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona.
⁶ Opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - 1. točka 10. odstavka 221.t člena ZFPPIPP (dokaz A7)
⁷ 353. člen ZPP
⁸ Prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP
⁹ Prvi odstavek 155. člena ZPP