VSC Sklep Cp 256/2018

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v točkah I in III izreka, razveljavi ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo:

- da je toženec dolžan tožnici plačati 6.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2016 dalje do plačila (točka I izreka),

- da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje med 22. 3. 2016 in 1. 9. 2016 (točka II izreka) in

- da je toženec dolžan povrniti tožnici 513,47 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2Toženec je s pritožbo izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje, v zanj neugodnem delu, to je glede odločitve v točkah I in III izreka. Zatrjeval je, da tožba tožencu ni bila vročena pravilno, ker je bila kršena določba četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zaradi tega pa niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, kot jih določa 318. člen ZPP. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdil je, da je iz priloženih fotografij razvidno, da je odprtina na hišnem predalčniku toženca dolga 18 cm, kuverta velikosti A4 pa meri 210 mm x 297 mm in bi jo bilo fizično mogoče pustiti v toženčevem nabiralniku. V konkretnem primeru je bilo pisanje v nasprotju z zakonom vrnjeno sodišču, saj ima toženec, kot naslovnik, hišni predalčnik, ki je dovolj velik, da bi mu bilo pisanje v njem lahko puščeno. Smiselno je še zatrjeval, da na vročilnici navedena dejstva (o premajhnem hišnem predalčniku) niso ugotovljena resnično. V nadaljevanju pa je s pritožbenimi navedbami izpodbijal pravilnost presoje sodišča prve stopnje v točki I izreka. Pritožbene navedbe v tem delu glede na nadaljnjo obrazložitev pritožbenega sodišča niso pravno relevantne, zato jih pritožbeno sodišče ni povzelo.

3Tožnica je v odgovoru na pritožbo prerekala vse pritožbene navedbe kot nepravilne in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Po določbi 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP, po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pa na to bistveno kršitev pravdnega postopka pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6Prvi od pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za izdajo zamudne sodbe po določbah 318. člena ZPP, je pravilno vročena tožba toženi stranki. Sodišče prve stopnje je v točki 5 in 6 obrazložitve zapisalo dejstva:

- da vročevalec drugopisa tožbe s prilogami in pozivom toženi stranki k odgovoru na tožbo ni mogel osebno izročiti naslovniku, prav tako ga ni mogel izročiti nobenemu od odraslih članov njegovega gospodinjstva,

- da mu je zato 17. 8. 2016 v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti,

- da naslovnik sodne pošiljke v navedenem roku ni dvignil,

- da po poteku tega roka dne 2. 9. 2016 vročevalec pošiljke ni mogel pustiti v hišnem predalčniku s pojasnilom, da ovojnica ne gre v hišni predalčnik, ovojnica s sodno pošiljko je dimenzije formata A4 in teže 0,322 kilograma,

- da je bila tožencu navedena sodna pošiljka vročena po poteku 15-dnevnega roka, ki je pričel teči naslednji dan po dnevu, ko je vročevalec pustil obvestilo o prispeli pošiljki v hišnem predalčniku, to je 17. 8. 2016.

7Po presoji pritožbenega sodišča ta ugotovljena dejstva ne zadoščajo za zaključek, da je bila tožba s prilogami in pozivom za odgovor vročena tožencu pravilno, torej v skladu z določbami 142. člena ZPP.

8V obravnavanem primeru gre glede na ugotovljena dejstva za vročanje s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP. Ta zakonska določba pa določa za primer, ko naslovnik pisanja ne dvigne v roku 15 dni po puščenem obvestilu, ki mu ga pusti vročevalec (pri prvem poskusu vročanja po tretjem odstavku 142. člena ZPP, kakor je to bilo v obravnavani zadevi), da če naslovnik v tem roku pisanja ne dvigne, mu po poteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, pisanje vrne sodišču ″na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti″ (in sicer: kje je pisanje in vzrok za takšno ravnanje ter dan, ko je obvestilo puščeno ter podpis vročevalca).

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi v točkah 5 in 6 izpodbijane sodbe ni ugotovilo pravnorelevantnega dejstva ali je bil toženec dne 2. 9. 2016 (ko naj bi vročevalec poskušal opraviti vročitev po četrtem odstavku 142. člena ZPP - druga vročitev) tudi obveščen o tem, kje je pisanje, torej da je pisanje pri sodišču, to ne izhaja niti iz dopisa pošte na listni št. 71. Sicer pa morajo biti okoliščine postopanja vročevalca jasno razvidne iz obvestil o prispelem pismu, izrecno mora biti razvidno, da je vročevalec postopal po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP, v nasprotnem primeru vročitev ni pravilna (tako komentar Zakona o pravdnem postopku, 1. knjiga, stran 570).

9Glede na obrazloženo je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker glede na v izpodbijani sodbi ugotovljena dejstva o vročitvi tožbe tožencu v odgovor s fikcijo vročitve vročitev ni bila pravilno opravljena. Tudi pri vročitvi s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP mora biti tožencu dana možnost, da se seznani s sodnim pisanjem, zato mora biti obveščen o tem, kje se pisanje nahaja, če mu ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku.

10Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 354. člena ZPP). Ocenilo je, da samo ne more (na podlagi podatkov v spisu) ugotoviti še manjkajočega pravno pomembnega dejstva, da bi samo odpravilo storjeno bistveno kršitev.

11Odločitev o stroških postopka v točki III izreka je razveljavljena v posledici razveljavitve odločitve o glavnem tožbenem zahtevku.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (člen 343/3 ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.