VSL Sklep I Cp 1168/2018

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijanem delu (v 7. alineji X. točke izreka, da je lastnica posameznih delov stavbe z ident. št. 001 in 002, in v XV. točki izreka v delu, ki se nanaša na izvedbo sklepa v zvezi s 7. alinejo X. točke izreka) ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom med drugim ugotovilo obstoj lastninske pravice na zgoraj navedenih posameznih delih stavbe, ki sta sporna v pritožbenem postopku in sicer, da je njuna lastnica občina (7. alineja X. točke izreka). Med drugim je še odločilo, da se pri obravnavanih nepremičninah izvede njegov sklep v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka dokončne vzpostavitve etažne lastnine (XV. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje zakonita udeleženka občina (v nadaljevanju udeleženka), ki izpodbija odločitev v delu, ki je povzet v prvi točki obrazložitve. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugotovi obstoj lastninske pravice na spornih delih v korist D. W., podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. V bistvenem navaja, da je v odgovoru na predlog predlagala, da se vsem lastnikom še nerazdeljenega posameznega dela v stavbi omogoči vpis njihove lastninske pravice. S tem je dala jasno vedeti, da ni lastnica nobenega dela v tem objektu. Prvo sodišče je svojo odločitev naslonilo na vpogledani elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ko je ugotovilo, da je domnevni uporabnik teh dveh spornih delov D. W. Tega elaborata ni vročalo udeleženki, predlogu pa tudi ni bil priložen s strani predlagatelja. Zato je bila udeleženki odvzeta pravica, da se o tem elaboratu izjavi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, iz tega razloga pa se sklepa tudi ne da preizkusiti, kar predstavlja nadaljnjo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpostavlja vprašanje, ali je prvo sodišče izpeljalo postopek obveščanja domnevnega uporabnika dveh posameznih delov stavbe tako, kot to določa ZVEtL-1.

3Pritožba je utemeljena.

4Udeleženka je v odgovoru na predlog med drugim navedla, da je zaradi celovite ureditve lastniških odnosov potrebno v celoti vzpostaviti etažno lastnino na objektu ter da se vsem lastnikom še nerazdeljenega posameznega dela št. 9999 v stavbi omogoči vknjižba njihove lastninske pravice (etažne lastnine) na podlagi verodostojnih pravnih naslovov. S tem je pojasnila, da sama kot zemljiškoknjižni lastnik nerazdeljenega dela stavbe ne uveljavlja lastninske pravice (etažne lastnine) na nobenem posameznem delu stavbe oziroma je iz njenih navedb smiselno izhajalo, da ni dejanska lastnica spornih posameznih delov stavbe.

5Udeleženka nasprotuje odločitvi prvega sodišča glede posameznih delov št. 38 in 98. Iz pritožbenih navedb izhaja, da udeleženka ni lastnica teh delov in da je odločitev prvega sodišča v tem delu po njenih trditvah napačna. Iz udeleženkinega pritožbenega predloga, kako naj odloči pritožbeno sodišče o pritožbi, izhaja, da udeleženka šteje D. W. za dejanskega lastnika spornih delov stavbe. V zvezi z ugotovitvami prvega sodišča v 32. točki obrazložitve, da je po podatkih elaborata za vpis stavbe v kataster stavb domnevni uporabnik (lastnik) teh dveh delov D. W., udeleženka uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ji ta elaborat ni bil vročen in se zato o njem ni mogla izjaviti.

6V tej zvezi je njen očitek neutemeljen, ker tega elaborata ni predložil predlagatelj ali kateri od drugih udeležencev postopka, ampak ga je prvo sodišče pridobilo sámo, po uradni dolžnosti (12. člen ZVEtL-1). Zato ga ni bilo dolžno vročati v izjavo udeležencem postopka. Vendar pa je pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb postopka (kršitev pravice do izjave) utemeljen z drugega zornega kota. Pritožbeni očitek o tej kršitvi je smiselno mogoče razumeti tudi tako, da prvo sodišče ni omogočilo udeleženki, da se izjavi glede vprašanja lastništva D. W. na teh posameznih delih stavbe. V zvezi z ugotovitvijo prvega sodišča v 32. točki obrazložitve, da D. W. ni prijavil udeležbe v postopku in da ni predložil pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice na spornih posameznih delih stavbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna ugotovitev pomanjkljiva in tudi zavajajoča, saj ne ponuja celotne slike o procesnih dejanjih prvega sodišča in D. W.

7Iz podatkov spisa je razvidno, da je prvo sodišče prvič obvestilo D. W. o postopku za vzpostavitev etažne lastnine 3. 1. 2015, ko mu je bila sodna pošiljka vročena po pravilih o fikciji vročitve. Na to obvestilo D. W. ni reagiral. 9. 1. 2017 je izvršilni oddelek prvega sodišča (pred njim teče izvršilni postopek med upnikom Okrožno sodišče v Ljubljani in dolžnikom D. W.) poizvedoval v tej zadevi, v kakšni fazi je predmetni postopek v zvezi s spornima posameznima deloma stavbe, katerih lastnik da je D. W. Prvo sodišče je izvršilnemu oddelku odgovorilo, da D. W. ni udeleženec postopka in da sámo zaenkrat ne razpolaga z listinami, ki bi izkazovale njegovo upravičenje do pridobitve lastninske pravice. Očitno pa je prav poizvedba izvršilnega oddelka spodbudila prvo sodišče, da je 1. 6. 2017 ponovno pozvalo D. W. na prijavo udeležbe, pri čemer je v pozivu navedlo, da naj bi sporna posamezna dela po podatkih spisa (elaborata za vpis stavbe v kataster stavb) pripadala uporabniku oziroma dejanskemu lastniku D. W. ter da v primeru, da sam ni lastnik, sporoči sodišču, kdo je dejanski lastnik teh delov.

8Prvo sodišče v obrazložitvi ni pojasnilo, da mu je D. W. odgovoril na ta poziv 14. 6. 2017. Iz odgovora D. W. na poziv sodišča je med drugim smiselno razvidno, da naj bi bil on lastnik stanovanja, da pa sta zanj predmetni postopek in udeležba v njem brezpredmetna (brez pojasnila zakaj).

9Prvo sodišče te vloge D. W. (v zvezi s podatki elaborata, da naj bi bil verjetni lastnik spornih delov D. W.) ni vročilo udeleženki. Ne glede na to, da D. W. ni prijavil udeležbe v postopku, bi prvo sodišče po uveljaviti ZVEtL-1 (19. 7. 2017) in pred izdajo izpodbijanega sklepa moralo udeleženki dati možnost, da se izjavi o teh navedbah D. W. v skladu s 25. členom ZVEtL-1 (in v zvezi s 4. členom ZNP). Udeleženka ima namreč v primeru, da upravičena oseba ne poda predloga za začetek postopka za vzpostavitev etažne lastnine (oziroma smiselno tudi, da na poziv sodišča ne prijavi udeležbe v postopku), možnost, da sama kot predlagatelj poda zahtevo za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja posameznega dela stavbe oziroma da to zahtevo uveljavlja tudi v že začetem postopku, v katerem je udeleženka ali je v njem prijavila udeležbo (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1). V konkretnem primeru bi to pomenilo tudi, da se D. W. ne bi mogel "upirati" svojemu statusu udeleženca v postopku, če bi udeleženka uveljavljala, naj se na spornih delih vzpostavi etažna lastnina v njegovo korist (peti odstavek 27. člena ZVEtL-1).

10Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter razveljavilo sklep prvega sodišča v izpodbijanem delu in mu v tem obsegu vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Prvo sodišče bo moralo udeleženki vročiti vlogo D. W. z dne 14. 6. 2017 (r. št. 111) in ji dati možnost, da se o njej izjavi. Če bo udeleženka zahtevala, naj se na spornih delih vzpostavi etažna lastnina v korist D. W. (ali koga drugega), bo morala izkazati oziroma predložiti sodišču tudi ustrezen pravni naslov za pridobitev lastninske pravice te osebe na spornih delih (19. člen ZVEtL-1), saj mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati prehod lastninske pravice na novega lastnika na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.