VSL sklep Cst 611/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.611.2018Področje: davki, stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Glede na to, da seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi, ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka, kar pomeni, da se sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do ugovorov dolžnika, s katerimi je vsebinsko izpodbijal pravnomočne davčne odločbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2.) imenovalo upraviteljico ter (3.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, preko katere upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti.
2Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ni specificirano priglasil.
3Upnica je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijanega sklepa.
4Pritožba ni utemeljena.
5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica izkazala obstoj svoje davčne terjatve ter pravilno pojasnilo, da je davčni seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov za davčno ali sodno izvršbo. Glede na to, da seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi (prim. 157. člena ZDavP-2), ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka, kar pomeni, da se sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do ugovorov dolžnika, s katerimi je vsebinsko izpodbijal pravnomočne davčne odločbe. Seznam izvršilnih naslovov št. DT 0000-187992/2018-12-09-720-00 z dne 30. 4. 2018, na podlagi katerega se je ugotovil davčni dolg v višini 219.679,32 EUR, predstavlja izpis iz uradne knjigovodske evidence, ki ima status izvršilnega naslova in ima vse sestavine, kot jih po ZDavP-2 določa 145. člen (navedba vseh neporavnanih izvršilnih naslovov, datumi izvršljivosti, znesek obresti za vsako vrsto davka posebej).
6Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prim. 1. odstavek 14. člena ZFPPIPP). Dokazovanje položaja trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti olajšujejo v ZFPPIPP določene domneve, na katere se je skliceval tudi upnik v tem postopku. Pri dolžniku sta podani tako domneva trajnejše nelikvidnosti (po domnevah iz 1. točke 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP), kot tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti (po domnevah iz 1. in 2. točke 3. odstavka 14. člena ZFPPIPP). Upnik ima zoper dolžnika terjatev po seznamu izvršilnih naslovov DT 0000-187992/2018-12-09-720-00 z dne 30. 4. 2018, na podlagi katerega se je ugotovil davčni dolg v višini 219.679,32 EUR, dolžnik zamuja z izpolnitvijo te obveznosti za več kot dva meseca, saj je najstarejša terjatev z dne 11. 2. 2014 že zapadla v plačilo, od 2. 4. 2014 dalje je bil račun dolžnika blokiran (do zaprtja 11. 2. 2015). Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da dolžnik nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, česar pritožba ne izpodbija, prav tako ne, da bi dolžnik domnevne nepravilnosti davčne inšpekcije moral uveljaviti v pritožbi zoper davčne odločbe, česar pa ni storil, saj so postale pravnomočne.
7Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik – razen ponavljanja navedb iz postopka na prvi stopnji – ni navedel nobenih relevantnih trditev, s katerimi bi izpodbil zaključke sodišča prve stopnje. Ne drži niti pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Sodišču se v obrazložitvi odločbe ni treba opredeljevati do tistih navedb strank, ki za odločitev niso relevantne. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v tem postopku ni mogoče izpodbiti samih izvršilnih naslovov, se mu tudi ni bilo potrebno izjasnjevati do ugovorov, s katerimi je dolžnik poskušal ravno to. Davčne odločbe so tudi sicer pravnomočne, zaradi česar njihova vsebinska obravnava ni dopustna.
8Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da upnik terjatev neuspešno izterjuje v davčni izvršbi in da dolžnik v Republiki Sloveniji nima odprtega nobenega bančnega računa. S tem sta izpolnjeni domnevi insolventnosti iz 2. in 3. alineje 1. točke 2. odstavka 14. člena, prav tako pa je izpolnjena domneva iz 3. odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožnik namreč ne izpodbija niti ugotovitve, da iz njegove zadnje letne bilance za leto 2013 izhaja, da je vrednost njegovega premoženja 416.615,00 EUR, vsota njegovih obveznosti pa 446.426,00 EUR, kar pomeni negativni kapital v višini 29.811,00 EUR, ob hkratnem poslovanju z izgubo v višini 36.376,00 EUR. Tako je poslovanje tekočega leta skupaj z izgubo preteklega leta doseglo polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
9Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
10Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 19. 3. 2019Nazaj na vrh ↑