VSM Sklep I Cp 995/2018

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero tožena stranka (v nadaljevanju toženec) zahteva, da se odredi vključitev toženca v javno elektro omrežje.

2Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da je že v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da je invalid in brez elektrike. Izdajo začasne odredbe je predlagal tudi že v drugem sodnem postopku, pa mu ni bilo ugodeno. V vlogi z dne 26. 5. 2016 je pojasnil, da uporablja zdravstvene aparate. Predlagal je svoje zaslišanje, zato je sodišče prve stopnje napačno štelo, da ni upravičen do nujne oskrbe z električno energijo. Sklicuje se na 51. člen Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) in navaja, da v EZ-1 ni določila, ki bi mu nalagalo, da predloži zapisnik o rednem letnem pregledu kurilnih naprav. Dne 25. 5. 2015 je sklenil pogodbo o dobavi električne energije in dne 18. 5. 2018 podal vlogo za priklop električne energije pri Agenciji za energijo. Prilaga sodbo in sklep Delovnega sodišča v Ljubljani X Ps 1909/2014 z dne 21. 9. 2016, iz katere izhaja, da je invalid. Zaradi odklopa električne energije nima osnovnih pogojev za skrb za zdravje, potrebuje namreč vsakodnevne kontrole srčnega utripa, krvnega tlaka in aspirator. Tožnica mu je nezakonito odklopila električno energijo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uporaba določil Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) temelji na 15. in 239. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), uporaba določil o pritožbi zoper sodbo pa na prvem odstavku 366. člena ZPP.

6Izpodbijani sklep ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni ali sami med seboj v nasprotju, zato uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7Pritožbenega očitka absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče upoštevati. Toženec jo v namreč v pritožbi uveljavlja le pavšalno in ne pojasni, v čem je nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Na to kršitev sodišče druge stopnje tudi ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP)

8Tožnica je operater distribucijske energije (elektrooperater). Dne 29. 7. 2014 je pri tožniku v skladu s prvim odstavkom 151. člena EZ-1 izvedla ustavitev distribucije električne energije, saj je bila obveščena, da je dobavitelj električne energije tožencu odpovedal pogodbo o dobavi. Toženec z nasprotno tožbo od tožnice zahteva ureditev vklopa v električnem omrežju in zatrjuje, da je bil odklop nezakonit, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim zahteva vključitev v javno elektro omrežje, presojalo v zvezi s tem zahtevkom.¹ Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj je ugotovilo, da toženec ni izkazal za verjetno, da je bil odklop elektrike nezakonit in s tem, da ima terjatev zoper dolžnika (za ponoven priklop električne energije) ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ).

9V skladu z drugim odstavkom 151. člena EZ-1 distribucijski operater ne sme odklopiti ranljivega odjemalca, ki nima veljavne pogodbe o dobavi elektrike na določenem prevzemno-predajnem mestu oziroma je dobavitelj od pogodbe o dobavi odstopil, če so izpolnjeni pogoji iz 51. člena EZ-1 (to so pogoji za nujno oskrbo z elektriko). Ranljivi odjemalec je gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za gospodinjsko rabo, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo gospodinjsko rabo (prvi odstavek 51. člena EZ-1). Distribucijski operater ne sme ranljivemu odjemalcu odklopiti elektrike oziroma odjema omejiti pod količino oziroma moč, ki je glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, kraj prebivanja, zdravstveno stanje in druge podobne okoliščine) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo (drugi odstavek 51. člena EZ-1).² V skladu s tretjim odstavkom 51. člena EZ-1 mora distribucijski operater odjemalca pred odklopom obvestiti o možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora odjemalec predložiti operaterju, da mu operater odobri nujno oskrbo, in o rokih, v katerih je treba ta dokazila predložiti.

10V predmetni zadevi je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje (ki je pritožba ne izpodbija), da toženec ni izkazal, da je pred odklopom električne energije podal predlog pri operaterju (tožnici) za odobritev nujne oskrbe z električno energijo, čeprav je bil z obvestili tožnice z dne 8. 1. 2014 in z dne 10. 7. 2014 o ustavitvi distribucije električne energije (A 1 in B 3) pozvan, da lahko vloži zahtevo za nujno oskrbo. Tožnica je toženca v navedenih dopisih v skladu z 51. členom EZ-1 oziroma 76. členom EZ tudi poučila, katere listine mora priložiti, ter opozorila, da bo po 24. 1. 2014 oziroma 25. 7. 2014 izvedla odklop od omrežja na merilnem mestu. Ustavitev distribucije električne energije dne 29. 7. 2014 je bila torej izvedena v skladu z veljavnimi predpisi. V skladu s 63. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju Splošni pogoji)³ je namreč moral odjemalec v roku 14 dni po prejemu obvestila o ustavitvi dobave oziroma odklopu operaterju predložiti dokazila, da bi bila ob odklopu ogrožena njegovo življenje in zdravje. Ker toženec tega ni storil, je tožnica pravilno izvedla odklop električne energije, s tem pa ni izkazana verjetnost toženčeve terjatve za ponoven vklop električne energije zaradi nujne oskrbe.

11Toženec meni, da je upravičen do nujne oskrbe, čeprav zahtevka za nujno oskrbo ni pravočasno vložil pri operaterju (kot sam navaja v pritožbi, je takšen zahtevek vložil šele dne 18. 5. 2018 pri Agenciji za energijo). To dokazuje z odločbo o prejemanju denarne socialne pomoči Centra za socialno delo Ptuj z dne 30. 10. 2015 (B 4), iz katere izhaja, da je upravičen do denarne socialne pomoči za čas od 1. 11. 2015 do 31. 10. 2016 (torej v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe, ne pa tudi v času odklopa). Poleg tega zatrjuje, da je invalid in uporablja medicinske aparate (koncentrator kisika), za katere je potrebna električna energija, brez uporabe teh aparatov pa bi bilo ogroženo njegovo zdravje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je denarna socialna pomoč namenjena prav pokrivanju najnujnejših stroškov, kamor sodi tudi električna energija. Akt namreč v 10. členu določa, da je ranljivi odjemalec (tudi tisti, ki uporablja medicinske aparate, za katere je potrebna električna energija) do nujne oskrbe upravičen le za čas od predvidenega odklopa do dokončne odločbe Centra za socialno delo, s katero mu je bila odobrena redna socialna pomoč. Le za ta čas mora operater z odjemalcem skleniti pogodbo o oskrbi v obdobju preložitve odklopa, če odjemalec v danem roku pred predvidenim odklopom distributerju predloži zahtevana pisna dokazila o upravičenosti do nujne oskrbe, med drugim potrdilo osebnega zdravnika, da ranljivi odjemalec za ohranjanje življenja ali zdravja nujno potrebuje medicinske aparate, ki za delovanje potrebujejo električno energijo (8. in 5. člen Akta⁴). Toženec takšnega dokazila tožnici (kljub opozorilom pred odklopom) ni nikdar predložil (niti ga ne prilaga predlogu za izdajo začasne odredbe), zato tožnica tožencu nujne oskrbe na svoje stroške⁵ ni dolžna zagotavljati.

12V postopku zavarovanja sodišče prvenstveno odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok opravi zgolj, če je to smotrno (29.a člen ZIZ), zato sodišče prve stopnje ni razpisalo naroka in ni opravilo dokazovanja z zaslišanjem toženca. Tudi sicer glede na prej povedano že iz samih trditev toženca ne izhaja utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe, z zaslišanjem strank pa trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati ali spremeniti.⁶ Zaslišanje toženca zaradi ugotovitve, ali potrebuje električne aparate, brez katerih je njegovo zdravje ogroženo, ne bi moglo vplivati na odločitev in zato ni bilo potrebno.

13Dokazi, ki jih je toženec priložil k pritožbi, in ni pojasnil, zakaj jih ni mogel predložiti že prej, so prepozni, zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (337. člen ZPP).

14Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj je s pritožbo v celoti propadel (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Predlog vsebine začasne odredbe je tako po vsebini v bistvenem enak tožbenemu predlogu. Takšna začasna odredba je ob izkazani verjetnosti obstoja terjatve dopustna le izjemoma, ko je treba na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja mora upnik verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Tako Ustavno sodišče RS v odločbi Up-275/07 z dne 16. 7. 1998.
² Vsebinsko enako določilo je vseboval drugi odstavek 76. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ), ki je veljal do 22. 3. 2014.
³ Splošni pogoji so bili sprejeti na podlagi prej veljavnega EZ in so veljali do sprejema podzakonskih aktov na podlagi EZ-1. Gre za predpis z naravo splošnega akta. Splošni pogoji so namreč sprejeti na podlagi direktnega pooblastila v 70. členu EZ, zanje pa je potrebno tudi soglasje Vlade RS po predhodni pridobitvi mnenja Agencije za energijo. Na podlagi 3. odstavka 51. člena EZ-1 je Agencija za energijo sprejela Akt o kriterijih in pravilih za zagotavljanje nujne oskrbe z električno energijo (Ur. l. RS št. 48/2016, v nadaljevanju Akt), ki velja od 19. 7. 2016.
⁴ Tudi v skladu z drugo alinejo 54. člena Splošnih pogojev (veljavnih v času odklopa) je moral odjemalec distributerju predložiti mnenje zdravnika, da uporablja medicinske naprave, ki za delovanje potrebujejo električno energijo.
⁵ V skladu s četrtim odstavkom 51. člena EZ-1 in prvim odstavkom 11. členom Akta so stroški nujne oskrbe ranljivega odjemalca upravičeni strošek distribucijskega operaterja.
⁶ Prim. npr. VSL sklep I Cpg 924/2014 z dne 3. 6. 2014, VSL sklep I Cp 1019/2017 z dne 7. 6. 2017 in VSL sklep II Cp 3323/2016 z dne 4. 1. 2017.