VSL Sklep Cst 558/2018

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upravitelju da soglasje za plačilo opravljene cenitve nepremičnin ID znak parc. št. 651/17, 651/195 in 651/198 v višini 939,42 EUR, v presežku, to je v znesku 516,31 EUR pa se upraviteljev predlog za soglasje k plačilu stroškov zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo upravitelju soglasje za izplačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 9. 7. 2018, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Upnik se je zoper sklep pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da se upravitelju da soglasje za plačilo cenitve nepremičnin v višini 939,42 EUR, v presežku, to je za 516,31 EUR pa se upraviteljev predlog zavrne.

3Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da je v postopku predložil račun in pojasnilo ocenjevalke nepremičnin. Iz slednjega izhaja, da je predloženi račun pravilen, pripravljen v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Predlaga, da višje sodišče upnikovo pritožbo zavrne.

4Pritožba je utemeljena.

5Upravitelj mora za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja. Oceno vrednosti premoženja izdela pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene, če ni v zakonu za posamezne primere drugače določeno (prvi in drugi odstavek 327. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Za storitve iz 103. člena ZFPPIPP (sem spadajo tudi storitve pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti; glej 3. točko sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP), za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa, kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki so višji od zneskov, določenih s to tarifo, in opravil, ki presegajo okvir nujno potrebnih del v okviru teh storitev (tretji odstavek 354. člena ZFPPIPP). Iz zadeve izhaja, da je cenilka stroške cenitve oprla na Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik).

6Ta v četrtem odstavku 47. člena določa, da je zahtevnost cenitve odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve, časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti cenitve. V 51. členu Pravilnik določa nagrado za izdelavo pisne izdelave cenitve.

7Iz računa, ki je priložen upraviteljevemu predlogu za soglasje k plačilu stroškov (pd 81), izhaja, da kriteriji, ki so bili uporabljeni pri sestavi stroškovnika, niso niti konkretno pojasnjeni. Račun pooblaščene ocenjevalke namreč v izpodbijanem delu obsega le opis posameznih delov nepremičnin: ocena stanovanjske stavbe in likv. vred. (člen 51/2) 276,00 EUR; ocena kmetijskih objektov in likv. vred. (člen 51/1) 184,00 EUR; ocena samostojne garaže v izmeri 25,90 m2 in likv. vred. (člen 51/1) 184,00 EUR. Prav v tem delu, to je glede zadnjih dveh postavk stroškovnika, pritožnik izpodbijani sklep napada in to utemeljeno.

8Višje sodišče je z vpogledom v e-Prostor (javni vpogled v podatke o nepremičninah) ugotovilo, da gre za tri povezane nepremičnine, ki so po dejanski rabi pozidano zemljišče, po namenski rabi pa površine podeželjskega naselja in najboljša kmetijska zemljišča. Gre za tipično podeželjsko družinsko posest, na kateri je hiša s spremljajočimi objekti. Zato višje sodišče pritrjuje pritožniku, da je za tako cenitev kvečjemu utemeljeno priznati stroške v delu, ki se nanaša na izdelavo cenitve v višini 276,00 EUR (zahtevna pisna cenitev po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika), ne pa dodatno še za cenitev kmetijskih objektov in samostojne garaže, ki se nahajajo na teh istih nepremičninah. Niti v izpodbijanem sklepu niti v odgovoru cenilke in predlogu upravitelja (glej pd 81) ni bilo pojasnjeno, zakaj je bila cenitev v tem delu tako kompleksna oziroma zahtevna (v smislu citiranega 47. člena Pravilnika), da bi bilo treba za cenitev kmetijskih objektov in garaže priznati posebne stroške. Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč tri nepremičnine, ne zadošča za zaključek, da je cenitev upoštevala kriterije iz Pravilnika (prim. sklep VSL, I Ip 70/2015 z dne 3. 3. 2015, in sklep VSM, I Ip 676/2015 z dne 18. 11. 2015). Posledično je višje sodišče poseglo še v višino materialnih stroškov in jih odmerilo v višini 96,60 EUR (namesto 151,80 EUR) ter na skupni znesek priznalo 22 % DDV. V ostalem delu pritožnik odločitve (računa) ne napada, zato ta del ni bil predmet pritožbenega preizkusa.

9Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.