UPRS Sodba IV U 63/2018-7

Tožbi se ugodi. Odločba Delovnega sodišča v Celju, št. Bpp 14/2018 z dne 6. 3. 2018, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednim pravnim sredstvom, vložitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 379/2017 z dne 25. 1. 2018. Ugotovitev tožene stranke, da prosilec ni izkazal na podlagi določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zahtevanega finančnega pogoja za dodelitev BPP, temelji na podatku, da je prosilec, ki se šola, mlajši od 26 let in živi v skupnem gospodinjstvu s starši, ki so ga dolžni preživljati. Mati prejema pokojnino v mesečnem znesku 710,67 EUR in oče pokojnino v mesečnem znesku 959,44 EUR. Prosilčev oče prejema tudi dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Iz priloženih izpiskov TRR izhaja, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP ta dohodek znašal skupno 1.764,64 EUR, torej je mesečni dohodek na družinskega člana znašal 752,77 EUR. Navedeni znesek je presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, v višini 595,06 EUR, zato prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

2Tožnik v tožbi pojasnjuje, da so podatki na katerih temelji izpodbijana ugotovitev, nepravilni. Z upoštevanjem pravilnih podatkov iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje za BPP, dohodki znašajo 111,06 EUR.

3Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi prošnje tožnika za dodelitev BPP. Organ je prošnjo zavrnil, ker tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

6Če prosilec izpolnjuje z ZBPP določene pogoje, se BPP lahko dodeli pod pogojem, da sta kumulativno izpolnjena tako finančni pogoj prosilca (subjektivni pogoj) in objektivni pogoj. V zvezi s finančnim pogojem ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči; šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni mesečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). 14. člen ZBPP pa določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek); za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek), torej Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

7Kot izhaja iz podatkov izpodbijane odločbe, je organ svojo odločitev utemeljil s sklicevanjem na 8. člen ZSVarPre (ta opredeljuje določitev višine minimalnega dohodka) in z upoštevanjem podatkov o višini pokojnine prosilčevih staršev v mesečnem znesku 710,67 EUR in 959,44 EUR ter prejemku prosilčevega očeta na TRR v višini 1.764,64 EUR iz naslova dopolnilne dejavnosti na kmetiji in zaključni ugotovitvi, da tožnikova družina na družinskega člana prejme mesečno 752,77 EUR dohodka in presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 595,06 EUR.

8Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP oprl na (pravilno) navedene podatke o višini pokojnine obeh staršev in podatek, da oče na svoj TRR prejema tudi dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Prošnji za dodelitev BPP je priložil med drugim tudi izpise prometa na osebnih računih za A.A., B.B. in C.C. ter na podlagi poziva tožene stranke še podatke o dohodkih iz dopolnilne kmetijske dejavnosti v višini 111,05 EUR (tabelarni prikaz).

9Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odločitev sprejela preuranjeno. Ob navedbi tožnika, da oče prejema dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji, bi po presoji sodišča morala uporabiti določbo drugega odstavka 11. člena ZSVarPre. Slednji v določbi 11. člena z naslovom "Ugotavljanje dohodka in premoženja" določa, da se pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon (prvi odstavek) in da se ne glede na prejšnji odstavek glede načina in obdobja upoštevanja dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, uporablja zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (drugi odstavek).

10Po presoji sodišča bi morala tožena stranka ugotoviti, ali sporni prihodek v višini 1.764,64 EUR predstavlja dohodek iz 12. člena ZUPJS (dohodek, ki se upošteva) in ali gre v primeru spornega dohodka, kot to zatrjuje tožnik, za dohodek, ki šele po odbitku normiranih odhodkov predstavlja dejanski dohodek nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

11Ker v obravnavanem primeru tožena stranka tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da pojasni okoliščine spornega dohodka in posledično ni upoštevala določbe 12. člena ZUPJS, ki določa, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (prva alineja prvega odstavka 12. člena ZUPJS) v povezavi z določbo šestega odstavka istega člena (dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov), je sodišče presodilo, da je tožena stranka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), kar je tudi razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

12Glede na povedano je sodišče tožbi na podlagi 3., 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek, v katerem bo moral organ, sledeč stališču sodišča glede uporabe materialnega prava (opredeliti naravo spornega dohodka in njegovo davčno obravnavo) in njegovih napotil glede vodenja postopka, o zadevi ponovno odločiti.