VSL Sodba IV Cp 1081/2018

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Tožnik je dolžan od 21. 6. 2016 dalje za mld. A. B., rojeno ..., plačevati mesečno preživnino v višini 175,00 EUR, za mld. B. B., rojeno ..., pa za čas od 21. 6. 2016 do 14. 12. 2016 mesečno preživnino v višini 35,00 EUR, od 15. 12. 2016 dalje pa mesečno preživnino v višini 195,00 EUR, do vsakega 15 dne v mesecu za tekoči mesec na račun matere C. B., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega neplačanega obroka dalje do plačila".

II. Sicer se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo ... 2007 v ... sklenili pravdni stranki (1. točka izreka). Tožniku je naložilo plačevanje mesečne preživnine, in sicer za mld. A. v višini 140,00 EUR za čas od 21. 6. 2016 dalje, za mld. B. pa v znesku 160,00 EUR za čas od 15. 12. 2016 dalje, vse na račun toženke (2. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (4. točka izreka), in odločilo, da stranki nosita svoje stroške postopka (5. točka izreka).

2Toženka vlaga pritožbo zoper odločitev o višini tožnikove preživninske obveznosti. V pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku glede preživnine v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja na neobrazloženost odločitve o porazdelitvi preživninskega bremena med zavezanca. Odločitev, da mora tožnik pokrivati 39,22 %, toženka pa 60,78 % ni obrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica obsežno povzema sodbo prvega sodišča ter poudarja realnost zatrjevanih potreb za A. v višini 614,00 EUR, za B. pa najmanj 682,00 EUR mesečno. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Izpostavlja več odločb pritožbenih sodišč in Vrhovnega sodišča RS. Ker sta deklici dodeljeni pritožnici, bi moral tožnik pokrivati večji delež njunih potreb - vsaj 60 %. Graja odločitev sodišča, ki je znižalo potrebe deklic iz naslova razvedrila, oblačil in obutve ter športnih dejavnosti, znižalo pa je tudi nepredvidene stroške. Čeprav ima pritožnica višje dohodke, se to dejstvo izniči, ker bo za otroka skrbela v večjem obsegu kot tožnik. Preživnina za deklici bi morala znašati po 250,00 EUR mesečno, takšen znesek bi tožnik zmogel plačevati brez ogrožanja lastnega preživljanja. Pritožnica ne soglaša, da je preživnina za B. v znesku 160,00 EUR določena za čas od 15. 12. 2016 dalje. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi morala biti preživnina določena od 21. 6. 2016 dalje za obe deklici. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4V zadevi je pritožbeno sodišče že odločilo s sodbo IV Cp 430/2017 z dne 13. 3. 2017. Preživnino za A. je zvišalo na 195 EUR, za B. pa na 215 EUR. Po vloženi reviziji tožnika pa je VSRS pritožbeno odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo odločanje. Pritožbenemu sodišču je bilo naloženo, da se opredeli do stroškov deklic, ki jih med izvrševanjem stikov zagotavlja tožnik.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri kateremu otrok ne živi. Pri razporeditvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.¹

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so neutemeljena pritožbena zatrjevanja v zvezi s stroški za razvedrilo, oblačila in obutev, športne dejavnosti ter t. i. nepredvidene stroške. Sodišče prve stopnje je strošek razvedrila, ki ga je ocenilo na 30,00 EUR, argumentirano pojasnilo v 26. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Temu razlogovanju pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Do stroškov za obleko in obutev se je prvo sodišče opredelilo v 23. točki obrazložitve. Ocenilo jih je na 50,00 EUR, kar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča povsem ustrezen znesek glede na starost mladoletnih hčerk. Izdatki iz naslova obšolskih dejavnosti, ki jih prvo sodišče ocenjuje na 37,50 EUR, so natančno pojasnjeni v 22. točki obrazložitve. Glede na mesečne izdatke, ki jih je izkazala toženka, je znesek povsem ustrezen. Enako velja tudi glede nepredvidenih stroškov, ki jih je sodišče, skupaj s stroški za nakup izdelkov v lekarni, ocenilo na 10,00 EUR mesečno, svojo oceno pa ustrezno obrazložilo v točki 27.

8Pritožba izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločitve o deležih pravdnih strank pri pokrivanju potreb mladoletnih hčerk. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se višina mesečnih potreb določi z uravnoteženjem pravnorelevantnih dejavnikov: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta. Uporabiti je treba vrednotni in ne matematični pristop. Številčno vrednotenje je okvirno, pri določanju pa so predvsem pomembne preživninske zmožnosti (materialne in pridobitne) enega in drugega starša. To pomeni, da sodišču ni treba z matematično natančnostjo pojasnjevati deleža, ki ga nosi eden oziroma drug starš, marveč zadostuje argumentacija, ki jo je prvo sodišče navedlo v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pri odločitvi o porazdelitvi preživninskega bremena se je oprlo na višino dohodkov pravdnih strank, pritožba pa pravilno opozarja na napačno porazdelitev bremena preživljanja med zavezanca. Sodišče prve stopnje je na koncu tožnika zavezalo k pokrivanju 30 % potreb deklic, toženka pa naj bi nosila preostalih 70 %. Toženka res razpolaga z višjimi dohodki (1.699,60 EUR, tožnik 1.096,83 EUR), kar pa še ne upravičuje razmerja, ki ga je določilo prvo sodišče. Slednje pri svoji odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta deklici zaupani v varstvo in vzgojo materi, ki tako prevzema večji del starševske skrbi, in je v vzgojo otrok bolj vpeta. Sodišče prve stopnje je dalo velik poudarek času, ki ga hčerki preživljata z očetom. Ta čas je natančno izračunalo in ga pri odločitvi o porazdelitvi preživninskega bremena poudarjeno upoštevalo. Ni pa pri tem priznalo kvalitativne razlike v zahtevnosti obdobja, ko sta hčerki pri enem ali drugem staršu. Tožnik ima hčerki med tednom le dvakrat po dve uri popoldan in dva vikenda na mesec ter polovico počitnic oziroma praznikov. Vikendi, počitnice in prazniki so čas, ki omogoča umiritev in umik iz vsakodnevne naglice, ki jo narekuje delovni teden. V tem obdobju je lahko preživljanje časa z otrokom sproščenejše, saj ni vsakodnevnih (stresnih) obveznosti. Toženka pa skrbi za hčerki predvsem v času, ko so zahteve zaradi službenih, šolskih in drugih vsakdanjih obveznosti večje. To pa se mora odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato razmerje, ki ga je vzpostavilo prvo sodišče, ni ustrezno. Seveda pa se morajo v porazdelitvi preživninskega bremena - kot je opozorilo revizijsko sodišče - odraziti tudi stroški, ki jih ima tožnik s kritjem dnevnih potreb deklic med izvrševanjem stikov.

9Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da bosta deklici pri očetu približno 116 dni v letu, kar znese 31,8 %, zato je ta delež odštelo od zneska, ki bi ga sicer po oceni prvega sodišča tožnik moral plačevati kot preživnino. Stroškov, ki jih ima tožnik v času stika z deklicama, posebej ni ugotavljalo. Pri tem ni nepomembno, da ima tožnik deklici med tednom le približno dve uri v popoldanskem času, ko posebni stroški zanju niti ne nastajajo niti jih tožnik ni ustrezno specificiral. Metoda, ki se jo je poslužilo prvo sodišče, je pretirano matematična. Glede na predstavljene dohodke pravdnih strank bi oče lahko pokrival približno 42 % ugotovljenih mesečnih potreb hčerk. Takšen delež bi bil ustrezen tudi glede na stroške, ki jih ima z lastnim preživljanjem. Glede na dejstvo, da hčerki z njim preživita približno tretjino časa v letu, pa je treba ob upoštevanju stroškov, ki jih ima tožnik z njima v času stikov, prej ocenjeni delež ustrezno znižati. Upoštevaje stroške, ki jih ima tožnik s hčerkama v času stikov, bi bila primerna porazdelitev preživninskega bremena taka, da bi tožnik pokrival približno 32 % njunih potreb. Že predhodno pa je bilo izpostavljeno, da prvo sodišče pri svoji odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta hčerki zaupani v varstvo in vzgojo toženki, in da je pri odmeri preživnine treba upoštevati tudi njen višji angažma ter ga finančno ovrednotiti. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na vse okoliščine primera ter upoštevaje finančne zmožnosti staršev in potrebe deklic ustrezna preživnina za A. 175,00 EUR, za B. pa 195,00 EUR, kar predstavlja približno 37 % ugotovljenih mesečnih potreb.

10Pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvega sodišča, da je tožnik za B. plačeval položnice za vrtec v višini 160,00 EUR, saj temu dejstvu toženka ni oporekala. Ker pa je pritožbeno sodišče zvišalo preživnino iz 160,00 EUR na 195,00 EUR, je tožnik dolžan za čas od sklenitve sodne poravnave dalje (21. 6. 2016) plačati mesečno razliko v višini 35,00 EUR, od 15. 12. 2016 dalje pa preživnino v višini 195,00 EUR mesečno.

11Ob upoštevanju pojasnjenega je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijano sodbo glede preživninske obveznosti - upoštevajo 5. alinejo 358. člena ZPP - spremeniti tako, da je tožnik dolžan za A. namesto zneska 140,00 EUR plačevati mesečno preživnino v višini 175,00 EUR, za B. pa za čas od 21. 6. 2016 do 14. 12. 2016 še razliko v višini 35,00 EUR, od 15. 12. 2016 dalje pa preživnino v višini 195,00 EUR mesečno. V preostalem delu - pritožnica se je zavzemala za preživnino v višini 250,00 EUR mesečno za vsako hčer - je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

12Pritožnica je s pritožbo delno uspela, vendar je glede na okoliščine primera in naravo postopka pritožbeno sodišče - v skladu s prostim preudarkom - odločilo, da nosi svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen ZPP in drugi odstavek 165. člena istega zakona). Enako je odločilo tudi glede pritožbenih stroškov, ki jih je imel tožnik z odgovorom na pritožbo. Z odločitvijo se je ugotavljala predvsem korist otrok, zato uspeh strank ni bistveni kriterij za odmero stroškov.

¹ Primerjaj sodbo in sklep IV Cp 800/2012.