VSL Sklep II Cp 1099/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

"I. Predlagatelj P. P. je dolžan nasprotnemu udeležencu C. P. povrniti njegove stroške tega nepravdnega postopka v višini 2.113,65 EUR, v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagatelju P. P. naložilo, da v roku 15 dni povrne nasprotnemu udeležencu C. P. stroške nepravdnega postopka v višini 2.249,07 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila (I. točka izreka), ter nasprotni udeleženki I. V. stroške postopka v višini 2.113,65 EUR (II. točka izreka). Zahtevek predlagatelja za povrnitev stroškov postopka je zavrnilo (III. točka izreka).

2Zoper sklep se v celoti pritožuje predlagatelj iz vseh razlogov po prvem odstavku 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi namesto 158. člena ZPP uporabiti 35. člen ZNP. Postopek se je namreč vodil tudi v interesu nasprotnih udeležencev, zato bi moralo sodišče stroške postopka porazdeliti med vse udeležence postopka. Če je sodišče odločitev oprlo na peti odstavek 35. člena ZNP, bi moralo to obrazložiti. Predlagatelj stroškov ni povzročil po svoji krivdi, saj je enako kot nasprotni udeleženci želel, da se zadeve med njimi končno in dokončno uredijo. Sodišče prve stopnje je plačilo predujma napačno naložilo le predlagatelju, čeprav so se nasprotni udeleženci strinjali, da bodo krili stroške v skladu s svojimi solastninskimi deleži. Stroški so nepravilno odmerjeni, saj bi moralo sodišče skladno z 2. točko tar. št. 3101 Tarife Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) uporabiti količnik 0,8, poleg tega je sodišče nasprotnemu udeležencu C. P. neutemeljeno priznalo potne stroške za prihod odvetnice na naroke.

3Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Predlagatelj je zoper nasprotne udeležence vložil predlog za delitev nepremičnine, katere solastniki so udeleženci postopka. S sklepom z dne 31. 3. 2016 je sodišče prve stopnje postopek ustavilo, ker predlagatelj ni založil predujma za izvedenca, brez tega dokaza pa ni moglo odločiti (prvi odstavek 36. člena ZNP). Sklep je pravnomočen.

6Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno pravno podlago, ko je o pravočasno priglašenih stroških nasprotnih udeležencev odločilo na podlagi 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

7V nepravdnih postopkih sodišče ne odloča o sporu med strankami oziroma nasprotujočih si interesih udeležencev postopka, temveč ureja osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge, z zakonom določene zadeve (1. člen ZNP). Vsebini in posebnostim nepravdnih postopkov so prilagojena tudi pravila o povrnitvi stroškov. Slednja so vsebovana v 35. členu ZNP in so drugačna od pravil, ki veljajo v pravdnih postopkih. Vendar pa ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni urejen položaj, ko sodišče v zadevi ne odloči meritorno, temveč postopek ustavi. V takšnih primerih je treba na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabiti določbe ZPP, konkretno prvi odstavek 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pri tem ni pomembno, ali je ustavitev nepravdnega postopka posledica aktivnega ali domnevanega umika predloga. Ključno je, da je bil v posledici procesnih dejanj predlagatelja in s tem po njegovi volji postopek ustavljen, ne da bi prišlo do vsebinske ureditve razmerja.

8Že iz do sedaj navedenega izhaja neutemeljenost pritožbenega zavzemanja za uporabo prvega in tretjega odstavka 35. člena ZNP, v skladu s katerima vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka oziroma stroški bremenijo tiste udeležence, v interesu katerih je nepravdni postopek izveden. Navedeni pravili izhajata iz predpostavke, da je vsebinska ureditev razmerja v nepravdnem postopku v korist vseh udeležence in zato nista uporabni v primerih, ko do meritorne odločitve ne pride. Tega ne spremeni dejstvo, da so tudi nasprotni udeleženci izražali interes za ureditev razmerja ter bili v tem primeru pripravljeni nositi stroške postopka, saj se je njihovo pričakovanje vsebinske ureditve razmerja z ustavitvijo postopka izjalovilo. Nasprotnim udeležencem tudi ne more iti v škodo dejstvo, da po nastopu fikcije umika predlagateljevega predloga niso sami prevzeli postopka. Odločitev o sprožitvi postopka je sprejel predlagatelj, v posledici njegove odločitve pa so nasprotnim udeležencem nastali stroški. Slednji so se zaradi njegovega (domnevanega) umika predloga izkazali za nekoristne in nepotrebne, zato jih mora predlagatelj povrniti. Takšna je tudi enotna sodna praksa.¹ Zadeva, na katero se v pritožbi sklicuje pritožnik (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2310/2016 z dne 23. 11. 2016), z obravnavano zadevo ni primerljiva, saj je bila v njej sprejeta meritorna odločitev.

9Sodišče prve stopnje se pri odločitvi ni oprlo na krivdno načelo, vsebovano v petem odstavku 35. člena ZNP. Nepomembne so zato pritožbene navedbe, s katerimi poizkuša predlagatelj odgovornost za neplačilo predujma za izvedenca prevaliti na sodišče in nasprotne udeležence. Pri uporabi pravila iz prvega odstavka 158. člena ZPP ni pomemben razlog, zaradi katerega je prišlo do umika tožbe (predloga), kakor tudi ne, ali je bil tožbeni zahtevek (predlog) utemeljen. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožnika (predlagatelja), je umik po izpolnitvi zahtevka. Do takšne ali vsaj primerljive situacije v konkretnem primeru ni prišlo. Če se predlagatelj ni strinjal z odločitvijo sodišča glede založitve predujma ali je imel upravičene razloge za njegovo neplačilo, bi moral svoje ugovore in razloge pravočasno uveljavljati ter s tem preprečiti ustavitev postopka. Ker tega ni storil, je sklep o ustavitvi postopka postal pravnomočen, posledica tega pa je njegova obveznost, da nasprotnima udeležencema C. P. in I. V. povrne stroške nepravdnega postopka.

10Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita napačno uporabo ZOdvT in njegove Tarife. Tarifa ZOdvT za nepravdni postopek predvideva splošno nagrado za postopek po tar. št. 3100 s količnikom 1,3 in znižano nagrado za postopek po tar. št. 3101 s količnikom 0,8. Znižanje nagrade na količnik 0,8 je predvideno v primerih, ko je v nepravdnem postopku dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. V konkretnem primeru je bilo opravljenih več narokov, med udeleženci so potekali dolgotrajni pogovori o mirni rešitvi spora. Po njihovem neuspešnem zaključku je bil sprejet sklep o postavitvi izvedenca, do česar ni prišlo, ker predlagatelj ni založil predujma, nasprotni udeleženci pa so izjavili, da postopka ne bodo prevzeli. Glede na takšen potek postopka je očitno, da vloga pooblaščencev nasprotnih udeležencev ni bila omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in prejem odločbe, temveč sta opravljala storitve, primerljive s storitvami odvetnika v pravdnem postopku. Znižanje nagrade po tar. št. 3101 zato ni utemeljeno.

11Utemeljeno pa pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je nasprotnemu udeležencu C. P. priznalo potne stroške za prihode njegove odvetnice na naroke iz Š. L. v L.

12Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave Republike Slovenije izhajata tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika. Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi. Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se dodatni stroški naložijo v plačilo nasprotni stranki.²

13V konkretnem primeru je postopek tekel pred sodiščem v L. in se je nanašal na nepremičnino v L., tukaj ima prebivališče tudi nasprotni udeleženec C. P. Slednji ni navedel nobenega razloga za izbiro odvetnice iz Š. L., takšne izbire pa ne utemeljujejo niti podatki spisa. Postopek delitve stvari v solastnini tako ne terja specialnega znanja, prav tako ne gre za razmerje, ki bi zahtevalo posebno zaupen odnos med stranko in odvetnikom. Upoštevaje te okoliščine in dejstvo, da je v L. zelo veliko odvetnikov, izbira odvetnika iz kraja razpravljajočega sodišča nedvomno ne bi otežila učinkovitega varstva interesov nasprotnega udeleženca. Stroški odvetnice za prihode na naroke iz Š. L. v L. v višini 135,42 EUR (znesek 111,00 EUR povišan za 22 % DDV) zato ne predstavljajo potrebnih stroškov v smislu 155. člena ZPP in jih zato nasprotni udeleženec ne more prevaliti na predlagatelja.

14Na podlagi navedenega je sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev o stroških nasprotnega udeleženca C. P. spremenilo tako, da je priznane mu stroške znižalo na znesek 2.113,65 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15Odločitev o pritožbenih stroških je utemeljena s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP in 37. členom ZNP. Predlagatelj je uspel z zelo majhnim delom pritožbe, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.

¹ Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1736/2012 z dne 22. 8. 2012, II Cp 1299/2014 z dne 9. 6. 2014, I Cp 1291/2014 z dne 24. 6. 2014, I Cp 2750/2016 z dne 22. 2. 2017, I Cp 397/2017 z dne 2. 6. 2017 in I Cp 356/2017 z dne 21. 6. 2017
² Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 428/2011 z dne 13. 6. 2011, II Cp 3728/2011 z dne 4. 7. 2012, II Cp 130/2013 z dne 28. 8. 2012, II Cp 91/2014 z dne 14. 5. 2014, I Cp 3099/2014 z dne 16. 1. 2015 in II Cp 746/2015 z dne 20. 5. 2015