VSRS Sklep II DoR 265/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.265.2018Področje: civilno procesno pravo, odškodninsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tožnici v konkretnih okoliščinah te zadeve ni naložilo nesorazmernega bremena pri odločitvi, kako naj uveljavlja svoj tožbeni zahtevek zoper subsidiarno odgovorno pravno osebo.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tožnici v konkretnih okoliščinah te zadeve ni naložilo nesorazmernega bremena pri odločitvi, kako naj uveljavlja svoj tožbeni zahtevek zoper subsidiarno odgovorno pravno osebo?
Obrazložitev
1Tožnica se je poškodovala na lesenih stopnicah, ki vodijo do ... gradu in so del občinske javne poti.
2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo proti prvi in drugi toženki: proti drugi toženki, ker ni imela sklenjene koncesijske pogodbe s prvo toženko in vzdrževanje stopnic ni bil del njenih pogodbenih zadolžitev, proti prvi toženki pa zato, ker tožnica ni naslovila zahtevka za plačilo na formalnega koncesionarja.
3Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4Zoper pravnomočno sodbo vlaga tožnica predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1. ali se tožnici ne nalaga nesorazmernega bremena pri odločitvi, na koga naj naslovi svoj tožbeni zahtevek, glede na to, da se lastnik nepremičnin ne more razbremeniti ali prenesti svoje odškodninske odgovornosti? 2. Ali je treba opraviti materialno vodstvo in strankam razkriti svoje stališče v zvezi z možnostjo direktne tožbe oziroma subsidiarne odgovornosti lokalne skupnosti kot prve toženke? Predlagateljica meni, da poziv koncesionarju po 53. členu ZGJS ni nujen za uveljavljanje odškodninske odgovornosti občine. Obvezna gospodarska javna služba ter prenos izvajanja vzdrževanja javnih površin zakonskega titularja lastninske in upravljalske vloge ne razbremenjuje odgovornosti. Ločevanje odgovornosti za te obveznosti med koncedentom in koncesionarjem bi preveč poseglo v predvidljivost pravnega položaja uporabnika javnih površin, saj bi se mu v takem primeru naložilo nesorazmerno breme pri odločitvi, na koga naj naslovi svoj zahtevek. Meni tudi, da sodišče ni izvajalo materialno procesnega vodstva, čeprav bi bilo to dolžno storiti. Sklicuje se na odločbe VSRS II Ips 19/2007, II Ips 597/2009, VSL II Cp 418/2010, VSL II Cpg 1002/2014 in VSM I Cp 1122/2013.
5Predlog je utemeljen.
6Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašana izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 14. 12. 2018Nazaj na vrh ↑