VSK Sklep I Cp 397/2018

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo z dne 16. 4. 2018 zavrže, in da je dolžna plačati sodno takso po plačilnem nalogu z dne 29. 3. 2018 v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa.

2Zoper ta sklep se pritožuje toženka. V pritožbi navaja, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse dopolnila tako, da je izpolnila obrazec oziroma izjavo o premoženjskem stanju, ki ga je lastnoročno podpisala in poslala sodišču preko pooblaščene odvetniške pisarne. S tem je podala soglasje, da lahko sodišče po uradni dolžnosti, z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja, pridobi podatke iz uradnih evidenc, ki so davčna tajnost. Sicer res ni predložila tudi davčne številke, vendar je k izjavi priložila odločbo, da prejema denarno socialno pomoč, da je upravičena do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za čas od 1. 4. 2018 do 31. 5. 2018 ter potrdilo o šolanju za svojega sina. Po noveli Zakona o sodnih taksah (ZST-1B) je v prvem odstavku 11. člena določeno, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če stranka na podlagi določb zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, prejema denarno socialno pomoč. Ker je toženka svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse dopolnila s predloženo izjavo o premoženjskem stanju in odločbo o prejemanju denarne socialne pomoči, njena vloga ni nepopolna. Glede na to bi jo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavati.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz podatkov spisa izhaja, da je toženka podala predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ni bil popoln. Sodišče prve stopnje jo je zato s sklepom z dne 24. 4. 2018 - skladno z 12. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) - pozvalo k dopolnitvi tega predloga, z navedbo zakonsko predpisanih podatkov in izjav (enotne matične številke, davčne številke, državljanstva stranke in družinskih članov; podatkov o dohodkih in premoženju stranke in družinskih članov; podajo soglasja stranke in polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njihovega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; izjavo, da so vsi navedeni podatki resnični, točni in popolni ter lastnoročnim podpisom stranke in polnoletnih družinskih članov), skupaj z opozorilom, da bo v nasprotnem primeru predlog zavrglo. Toženka je predlog dopolnila tako, da je sodišču predložila izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju ter podatke o družinskih članih (polnoletnem sinu in mladoletni hčerki). Ker pa v dopolnitvi ni navedla tudi podatka o svoji davčni številki in davčni številki družinskih članov, je sodišče prve stopnje njen predlog še vedno štelo za nepopoln in nesposoben za obravnavanje, zato ga je z izpodbijanim sklepom zavrglo.

5Napačno je stališče pritožbe, da bi sodišče prve stopnje moralo vlogo toženke vsebinsko obravnavati in jo oprostiti plačila sodne takse zgolj zato, ker je k predlogu priložila odločbo Centra za socialno delo, s katero ji je bila priznana pravica do denarne socialne pomoči. Zakonska določba prvega odstavka 11. člena novele ZST-1B, na katero se sklicuje pritožba, je bila namreč z novelo ZST-1C, ki je pričela veljati 11. 11. 2016, spremenjena. Po novem velja, da sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Celotna taksna oprostitev tako ni več vezana na obstoj odločbe o prejemanju denarne socialne pomoči oziroma na izpolnjevanje zakonskih pogojev za njeno pridobitev, temveč se kot pogoj upošteva pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, kar pa mora sodišče šele ugotoviti, po pridobitvi relevantnih podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov.

6Novela ZST-1C je poleg tega uvedla tudi pomembno novost, po kateri stranka, ki zaprosi za oprostitev plačila sodne takse, ni več dolžna izpolnjevati izjave o premoženjskem stanju, temveč sodišče samo po uradni dolžnosti pridobiva relevantne podatke za ugotovitev premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (peti odstavek 12a. člena ZST-1). Iz tega razloga je pomembno, da stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navede podatke in poda izjave, ki jih predpisuje ZST-1 v 12. členu. Med slednjimi so pomembni predvsem podatki o enotni matični številki oziroma davčni številki stranke in njenih družinskih članov, saj lahko na podlagi tega sodišče pridobi podatke iz uradnih evidenc (ob pogoju, da so stranka in njeni polnoletni družinski člani za to pridobivanje tudi podali izrecno pisno soglasje).

7V konkretnem primeru je toženka po pozivu (sklep z dne 24. 4. 2018) posredovala sodišču prve stopnje izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju s podatki o družinskih članih, ki jo je podpisala sama in hkrati tudi njen polnoletni sin. S tem sta slednja podala izjavo, da so vsi navedeni podatki o dohodkih in premoženju resnični, točni in popolni, za kar prevzemata vso materialno in kazensko odgovornost, ter soglasje, da lahko sodišče pridobi tudi njune podatke, ki so davčna tajnost. Res je sicer, da se po sedanji zakonski ureditvi izjava o premoženjskem stanju več ne uporablja, vendar jo sodišče kljub temu lahko upošteva kot ustrezno dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, še posebej, če vsebuje vse potrebne podatke po 12. členu ZST-1. V zvezi s tem sicer drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka v tej izjavi ni navedla svoje davčne številke in davčnih številk družinskih članov, vendar po mnenju pritožbenega sodišča zgolj zaradi izostanka tega podatka njena vloga ni (ostala) nepopolna in nesposobna za obravnavo. Toženka je namreč v tej izjavi podala svojo enotno matično številko in enotni matični številki družinskih članov, na podlagi katere bi sodišče prve stopnje, ob podanem soglasju za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, lahko iz uradnih evidenc samo pridobilo podatke o davčnih številkah, posledično pa tudi vse relevantne podatke za ugotovitev materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Tak je bil tudi namen oziroma cilj z novelo ZST-1C spremenjenih določb 12. in 12a. člena ZST-1, ki ga je zasledoval zakonodajalec¹ in kateremu sledi tudi sodna praksa².

8Glede na navedeno je torej pritožba utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobi podatke o davčnih številkah toženke in njenih družinskih članov ter vlogo za oprostitev plačila sodne takse tudi vsebinsko obravnava.

¹ Poleg poenotenja načina ugotavljanja materialnega položaja strank in njihovih družinskih članov je zakon zasledoval tudi cilj zagotoviti strankam prijaznejši način vlaganja predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, ki bi bil dosežen s tem, da sodišča sama po uradni dolžnosti pridobivajo relevantne podatke za odločanje o predlogu. Glej: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), številka: 0070-10/2015/8 z dne 21. 1. 2016.
² Prim. VSL sklep II Cp 637/2018, VSL sklep I Cp 825/2017, VSL sklep I Cp 1545/2017.