UPRS Sodba I U 2128/2018-5

Pritožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijanim aktom zavrnila kandidaturo A.A., rojenega ..., naslov ... za župana Občine Grosuplje in listo kandidatov za občinski svet Občine Grosuplje z imenom B., na kateri je vpisan en kandidat. Politična stranka B. je dne 17. 10. 2018 ob 16.30 uri vložila kandidaturo A.A. za župana Občine Grosuplje in listo kandidatov za občinski svet z imenom B., na kateri je en kandidat, na rednih volitvah, ki bodo 18. 11. 2018. Tožena stranka je obe kandidaturi preizkusila in ugotovila, da nista v skladu s 106., 67. v povezavi z 51. členom Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV). Iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo za župana in zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za člana občinskega sveta predlagatelja kandidatur izhaja, da je bil na tajnem glasovanju prisoten en sam član stranke, ki je hkrati kandidat za župana in kandidat na listi kandidatov za občinski svet. Upoštevajoč 106. in 67. člen ZLV, zlasti pa 51. člen ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili in da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, s tajnim glasovanjem, je tožena stranka obe kandidatni listi zavrnila.

2O vprašanju števila članov stranke, ki morajo sodelovati pri kandidacijskem postopku, se je oblikovala sodna praksa. Upravno sodišče RS je v sodbi opr. št. III U 416/2010 z dne 19. 9. 2010 razlagalo 51. člen ZLV, ki določa, da kandidaturo določajo člani stranke. Zakon torej govori o množinski obliki, kar v slovenskem jeziku pomeni, da morajo sodelovati pri določanju kandidature najmanj 3 člani stranke, s stalnim prebivališčem in volilno pravico v občini. V obravnavanem primeru pa je o kandidatu za župana in o listi kandidatov za občinski svet odločal en član, ki je hkrati tudi kandidat za župana in kandidat na listi kandidatov. O kandidaturi pa bi glede na navedeno prakso Upravnega sodišča morali odločati vsaj 3 člani stranke s stalnim prebivališčem v občini.

3Pritožnik, ki je sam kandidat na listi za župana Občine Grosuplje in na listi kandidatov za občinski svet Občine Grosuplje z imenom B., v pritožbi navaja, da sta kandidatni listi zakoniti. Ne strinja se s stališčem Upravnega sodišča v zadevi III U 416/2010, saj po mnenju pritožnika taka jezikovna pravna analogija ni najbolj primerna, kajti beseda „člani“ je v zakonu napisana v množini, zakon pa konkretno ne določa, ali je lahko član sam ali ne in je jezikovna analogija premalo za konkretizacijo zakona v tem smislu. Po določbah Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) so za oblikovanje kandidatnih list za volilne enote za volitve v državni zbor (8 volilnih enot za parlamentarne volitve) dovolj 3 člani s stalnim prebivališčem v volilni enoti. To pomeni, da lahko 3 člani določijo kandidatno listo za približno 200.000 volilnih upravičencev. Navedena sodna praksa pa določa, da morajo listo v območju občine določiti 3 člani s stalnim prebivališčem v občini, kar pomeni, da obstaja velika nerecipročnost. To bi pomenilo, da bi morala stranka imeti 636 članov, torej 3 člane v vsaki občini od 212. Navedeno stališče sodišča onemogoča stranke, ki nimajo dovolj velikega članstva, da bi lahko pokrile vse občine v Sloveniji. Po nobeni logiki pa kriteriji za določitev list za državni zbor, ki je po hierarhiji višje od občin in po katerih se določajo kandidatne liste za veliko večje število volivcev kot v primeru lokalnih volitev, ne morejo biti strožji od kriterijev za lokalne volitve. Poleg tega je sporno, da člane občinske volilne komisije kot pravne strokovnjake predstavljajo politične stranke, kar pomeni, da je objektivnost volilnih komisij, ki so določene s strani političnih konkurentov, vprašljiva. Tudi državna volilna komisija ni sprejela navodil, ki bi narekovala udeležbo 3 članov s stalnim prebivališčem v občini. Po določbi 43. člena Ustave RS ima vsak državljan pravico, da voli in je voljen. Ustava ne določa kriterija, da ima državljan pravico le, če ga podprejo 3 sodržavljani. Z izpodbijano odločitvijo je bil kršen tudi 153. člen Ustave RS, ki določa, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo, ki je v neskladju s pravnim redom RS in omejuje pravice državljanov RS.

4Tožena stranka je predložila upravni spis, na pritožbo pa ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6ZLV v 51. členu določa, da določi politična stranka kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini.

7Kot je zapisalo Ustavno sodišče Republike Slovenije v 14. točki odločbe št. Up-304/98 z dne 19. 11. 1998, izhajajoč iz specifične narave volilne pravice, se le-te lahko uresničujejo samo kolektivno v časovno kontinuiranem in omejenem postopku, in iz določb 56. člena in 58. člena ZVDZ, so na eni strani določene obveznosti volilne komisije, na drugi strani pa obveznosti predlagatelja liste kandidatov. Ta mora izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji. Politična stranka predlaga listo kandidatov po pravilih, ki so prepuščena strankini notranji ureditvi, kar je tudi odraz pravice do svobodnega združevanja iz drugega dostavka 42. člena Ustave. Zakonsko pa je vsaka stranka omejena z določbami ZLV, posebej z določbo 51. člena ZLV, le toliko, da mora vnaprej predvideti pravila v postopku določanja kandidatne liste, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini ter da kandidate določijo s tajnim glasovanjem. S tem hoče zakon zagotoviti predvsem spoštovanje načela demokratičnosti pri določanju kandidatov znotraj stranke, vse ostalo pa prepušča odločitvi njenih članov. Politična stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, mora svojo organiziranost in delovanje prilagoditi tem zahtevam in poskrbeti za to, da bo lahko izkazala obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste.

8V obravnavanem primeru je iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za člana občinskega sveta, in iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo za župana, ki sta sestavni del volilnega spisa, nesporno razvidno, da je bil na zboru članov, ki je potekal 16. 10. 2018 ob 19.00 uri v kraju Grosuplje, ki ga je sklical A.A., prisoten A.A., katerega delo je vodil A.A., katerega zapisnik je vodil A.A., da je bilo navzočih: en član od skupnega števila enega vabljenega člana, da je v obeh primerih kandidat A.A. in da je prisotni član glasoval za kandidata ter da je predsedujoči (A.A.) ugotovil, da je na podlagi 18. člena Statuta za kandidata za člana občinskega sveta in za župana Občine Grosuplje določen A.A.

9Iz osmega odstavka 18. člena Statuta stranke B. (v nadaljevanju Statut B.) izhaja, da lahko Centralni komite (v nadaljevanju CK) na podlagi 2. alineje tega člena izda sklep, s katerim prenese pravice do oblikovanja in potrjevanja list s CK na lokalne odbore in posamezne člane B. V skladu s prenesenimi pravicami iz 18. člena Statuta B. kandidatnih list ne potrjuje CK, ampak jih oblikujejo in potrjujejo odbori oziroma člani (množinsko op. sodišča) Statuta B. s stalnim prebivališčem v volilni enoti, v kateri imajo stalno prebivališče in za katero oddajajo kandidatno listo. Generalni sekretar stranke C.C. je tak sklep izdal 15. 4. 2018.

10Po presoji sodišča mora sodelovati pri sestavljanju kandidatur več članov stranke iz občine, na katere se nanaša kandidatura. S tem se sodišče tudi strinja s stališčem, ki je bilo izraženo v sodbi opr. št. III U 416/2010, ko je sodišče zapisalo, da 51. člen ZLV govori o članih stranke, torej o množinski obliki, kar v slovenskem jeziku pomeni, da morajo sodelovati pri določanju kandidature najmanj trije člani stranke s stalnim prebivališčem v zadevni občini, v spornem primeru pa je sodeloval samo en član s stalnim prebivališčem v tej občini, ki je v eni osebi opravil funkcije zbora članov, sklicatelja, vabljenega, predsedujočega, pri čemer je bil tudi kandidat na obeh zavrnjenih kandidatnih listah. S takim postopkom je nedvomno kršeno načelo demokratičnosti iz 1. člena Ustave Republike Slovenije.

11Pritožbeni ugovori so neutemeljeni. Res je, da določbe ZLV ne določajo števila članov stranke, ki podprejo kandidaturo, določa pa zakon v 54. členu potrebno število podpisov za kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti, ki se določajo s podpisovanjem skupine volilcev, ki je tudi ena izmed možnosti za oblikovanje kandidatne liste. Zato ni nelogično in v nasprotju s pravnim redom ter z načelom demokratičnosti, da je 51. člen ZLV mogoče razumeti tako, da pri določanju kandidatov ne more sodelovati samo en član stranke, ampak da jih mora biti več oziroma najmanj trije. Po mnenju sodišča tudi ni bil kršen 43. člen Ustave RS, saj je tožena stranka kandidaturi zavrnila, potem ko je ugotovila, da sta kandidaturi v neskladju s 106., 67., v zvezi z 51. členom Zakona o lokalnih volitvah.

12Na podlagi navedenega je sodišče pritožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, ker skladno s četrtim odstavkom 59. člena ZUS-1 sodišče v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov odloča le na seji.