VSRS Sklep II DoR 200/2018

Predlog se zavrne.

1Prvostopenjsko sodišče je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne služnosti brezplačnega parkiranja z osebnimi vozili na delu služeče nepremičnine s parc. št. 397/2 k.o. K., v korist gospodujoče nepremičnine s parc. št. 406 k.o. K.a in posledično ugodilo tudi tožbenim zahtevkom: 1) za ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila iz uskladitvene pogodbe, sklenjene med prvo toženko ter drugo in tretje tožencem, 2) za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe pridobitve izvedene pravice stvarne služnosti in 3) iz zemljiške knjige odredilo izbris vknjižene stvarne služnosti.

2Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo, pritožbam tožencev pa je ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za ugotovitev obstoja stvarne služnosti brezplačnega parkiranja z osebnimi vozili na delu nepremičnine s parc. št. 397/2 k.o. K. Posledično je zavrnilo tožbene zahtevke: 1) za ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila, 2) za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe izvedene stvarne pravice in 3) zahtevek za izbris vknjižene stvarne služnosti iz zemljiške knjige.

3Zoper pravnomočno sodbo tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je bil akt o ustanovitvi dobrine v splošni rabi, vsaj kolikor je šlo za javne ceste, v prejšnji zakonodaji konstitutiven; 2) ali je koristnost služnosti pogoj za priposestvovanje le-te; 3) ali sta sodba in sklep sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno in absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Predlog utemeljuje s tem, da za status javne ceste in posledično dobrine v splošni rabi ni bila odločilna namembnost in dejanska raba nepremičnine, ampak sprejetje akta o razvrstitvi ceste. Zato je napačen zaključek, da je imela Slančeva cesta že od izgradnje dalje status javne ceste, na kateri priposestvovanje služnosti ni bilo dopustno. SPZ za prisposestvovanje stvarne služnosti zahteva le dva pogoja, in sicer da je lastnik gospodujoče nepremičnine dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in da lastnik služeče nepremičnine temu ni nasprotoval. Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoja za njeno priposestvoanje, pač pa sta pomembni pri presoji utemeljenosti nasprotne tožbe za ukinitev služnosti. Sodišče druge stopnje je, brez opravljene pritožbene obravnave, ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje in s tem kršilo drugi odstavek 347. člena in 4. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).