VSM Sklep IV Kp 31460/2018

Ob ugoditvi pritožbi obdolženega S.S. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje in sklep o popravi razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji zakoniti postopek.

1Z izpodbijano sodbo z dne 13. 7. 2018 je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu okrajne državne tožilke in obdolžencu izreklo kaznovalni nalog, ker je storil kaznivo dejanje zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po petem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 21. člena KZ-1 določilo denarno kazen 70 dnevnih zneskov po 35,00 EUR (skupno 2.450,00 EUR). Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa še odločilo, da obdolženi ne plača sodnih taks, morebitni stroški pa niso znani.

2S popravnim sklepom z dne 31. 7. 2018 je sodišče prve stopnje pod točko I sodbo o kaznovalnem nalogu popravilo tako, da le ta pravilno glasi: "Po 47. členu Kazenskega zakonika se obdolžencu izreče denarna kazen, 70 dnevnih zneskov po 35,00 EUR, skupno 2.450,00 EUR." Drugi stavek obrazložitve pa je sodišče prve stopnje popravilo tako, da pravilno glasi: "Sodišču je predlagalo, da izda kaznovalni nalog in z njim obdolžencu za kaznivo dejanje zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) določi denarno kazen 70 dnevnih zneskov po 35,00 EUR (skupno torej 2.450,00 EUR)." Pod II pa, da v preostalem delu sodba opr. št. I K 31460/2018 z dne 13. 7. 2018 ostane nespremenjena.

3Proti takima sodbi in sklepu se je pritožil obdolženec iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v 370. členu ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadena sklep in sodbo o kaznovalnem nalogu razveljavi.

4Iz podatkov spisa izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zoper obdolženega S.S. vložilo obtožni predlog (list. št. 1) zaradi kaznivega dejanja zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena KZ-1. Ob vložitvi obtožnega predloga pa je na podlagi prvega odstavka 445.a člena ZKP sodišču še predlagalo, da v tej kazenski zadevi izda kaznovalni nalog in na podlagi 1. točke drugega odstavka 445.a člena ter po določbi 47. člena KZ-1 obdolžencu izreče denarno kazen 70 dnevnih zneskov po 35,00 EUR. Iz izvirnika sodbe o kaznovalnem nalogu (list. št. 37) izhaja, da je sodišče prve stopnje predlogu okrožnega državnega tožilstva ugodilo in izdalo kaznovalni nalog, s katerim je obdolženca spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, vendar pa mu je v nasprotju s predlogom okrožnega državnega tožilstva po 57. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po prvem odstavku 21. člena KZ-1 (pravilno bi bilo: po prvem odstavku 47. člena KZ-1 - denarna kazen) določilo kazen 70 dnevnih zneskov po 35,00 EUR, skupaj torej 2.450,00 EUR. V tej sodbi o kaznovalnem nalogu pa sodišče prve stopnje ni določilo preizkusne dobe. To sodbo je sodišče prve stopnje obdolžencu vročilo 18. 7. 2018, kot izhaja iz vročilnice. Obdolženec je sodišču prve stopnje poslal dopis, s katerim ga je obvestil, da zoper sodbo o kaznovalnem nalogu ne ugovarja, želi pa da sodišče sodbo popravi ali dopolni tako, da mu določi preizkusno dobo, ki v tej sodbi ni bila določena. Sodišče prve stopnje pa je na obdolženčev dopis reagiralo tako, da je izdalo sklep o popravi sodbe, v kateri pa je sklenilo, da se izrek popravi tako, da se obdolžencu po 47. členu KZ-1 denarna kazen izreče. V obrazložitvi pa je zapisalo, da popravlja na podlagi 365. člena ZKP svojo napako pri navedbi kazenske sankcije.

5Takšne procesne odločitve sodišča prve stopnje pa pritožba obdolženca povsem utemeljeno graja. Obdolženec se je namreč z izrekom kaznovalnega naloga strinjal, z dopisom sodišču prve stopnje pa predlagal le, da ga dopolni še s preizkusno dobo. Prvi odstavek 365. člena ZKP določa, da lahko predsednik senata s posebnim sklepom na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti popravi pomote v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom. S tem ko je sodišče prve stopnje sodbo o kaznovalnem nalogu s popravnim sklepom spremenilo tako, da je obdolžencu predlagano denarno kazen državnega tožilstva izreklo, ni popravilo in odpravilo pisne pomote, saj ni moč šteti, da je sodišče prve stopnje s "tako" popravo popravilo tisto, kar je bilo pomotoma izpuščeno. Sodišče prve stopnje je sodbo o kaznovalnem nalogu izreklo v nasprotju s predlogom državne tožilke, sicer v korist obdolžencu, vendar pa se državna tožilka zoper tako sodbo o kaznovalnem nalogu ni pritožila.

6Zaradi zgoraj obrazloženega je pritožbeno sodišče na pritožbo obdolženega in po uradni dolžnosti razveljavilo tako sodbo o kaznovalnem nalogu kot tudi sklep o popravi le tega in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7Sodišče prve stopnje bo razpisalo glavno obravnavo in odločilo o vloženem obtožnem predlogu. V kolikor bo obdolženca spoznalo za krivega in mu izreklo kazensko sankcijo, pa bo moralo upoštevati institut prepovedi reformatio in peius (sprememba na slabše), ki je v korist obdolžencu. Sodišče prve stopnje je obdolžencu s sodbo o kaznovalnem nalogu že izreklo kazensko sankcijo opominjevalne narave - pogojno obsodbo, zoper katero pa se, kot je že obrazloženo, državna tožilka ni pritožila. Prepoved reformatio in peius velja v pritožbenem postopku pred sodiščem druge stopnje, v pritožbenem postopku pred sodiščem tretje stopnje, v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe in tudi v postopku po ugodeni zahtevi za obnovo kazenskega postopka ter zahtevi za varstvo zakonitosti. V bistvu pa je prepoved reformatio in peius glede pritožbenega postopka pred sodiščem druge stopnje odveč. Obdolženec namreč že na podlagi določbe 383. člena ZKP, če je bila vložena pritožba samo v njegovo korist, ne bi mogel priti v slabši položaj; v slabši položaj lahko pride na podlagi uspešne pritožbe, ki jo je tožilec vložil v njegovo škodo. Pač pa učinkuje ta prepoved v novem pritožbenem postopku, ki ga zakon posebej ne ureja, torej po tistem, ko je bila po razveljavitvi sodbe v ponovljenem postopku izdana nova sodba. Če je prva sodba razveljavljena po pritožbi, podani samo v obdolženčevo korist, velja v pritožbenem postopku zoper novo sodbo prepoved reformatio in peius tudi, če sta se pritožili obe stranki in celo, če se je pritožil samo tožilec.¹

¹ Primerjaj mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, točki 1 in 4 na straneh 831 in 832.