VSL Sklep IV Cp 5550/2005

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločitev.

Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta živela v zunajzakonski skupnosti, v kateri se jima je 21.1.2000 rodila hči G. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo, opr. št. P 3467/2002-IV z dne 5.12.2003 mld. G. zaupalo v varstvo in vzgojo materi, očetu pa naložilo plačilo mesečne preživnine za mld. hčer. Mati otroka je na centru za socialno delo predlagala prepoved stikov med deklico in njenim očetom zaradi suma spolne zlorabe. Po prenosu pristojnosti za odločanje na sodišča je center za socialno delo dne 27.10.2004 njen predlog odstopil sodišču. Dne 23.11.2004 je mati otroka predlagala tudi izdajo začasne odredbe o takojšnji prepovedi stikov med deklico in njenim očetom, oče deklice pa je dne 3.12.2004 predlagal izdajo začasne odredbe, s katero bi se stiki začasno uredili tako, da bi za čas do pravnomočno končanega kazenskega postopka potekali pod nadzorom centra za socialno delo v varni sobi.

Sodišče prve stopnje je materinemu predlogu ugodilo in začasno do pridobitve izvedenskega mnenja stike med deklico in očetom prepovedalo. Potem, ko je izvedenka ocenila, da se deklica očeta ne boji in si želi stikov z njim, pa je sodišče prve stopnje prvo začasno odredbo dne 5.4.2005 nadomestilo z novo, s katero je stike med deklico in očetom začasno uredilo tako, da potekajo enkrat tedensko po dve uri v varni sobi Centra za socialno delo. Dne 7.4.2005 je mati otroka umaknila predlog za prepoved stikov med deklico in očetom in sodišče je o umiku obvestilo otrokovega očeta. Ta je dne 3.5.2005 predlagal, naj sodišče nadaljuje postopek urejanja otrokovih stikov in stike uredi tako kot z začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je tako s sklepom odločilo, da se nepravdni postopek po umiku predloga otrokove matere, nadaljuje z dnem 4.5.2005 po predlogu očeta. Po pritožbi matere je višje sodišče ta sklep potrdilo. Z izpodbijano odločbo je nato uredilo način izvrševanja stikov med očetom in hčerko tako, da ti potekajo pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo in sicer dvakrat po dve uri vsak teden, pri čemer center za socialno delo določi dneve in čas dveh ur, v katerem se bodo stiki izvajali. Predlagateljici je sodišče z izpodbijanim sklepom naložilo, da mora stike med očetom in hčerjo omogočiti.

Zoper ta sklep se pritožuje mati otroka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek ustavi, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je nepravdni postopek tekel po njenem predlogu za prepoved stikov, da pa oče otroka ne predlaga prepovedi stikov, ampak določitev stikov, kar pa ni isto in je zato napačna odločitev sodišča, da se postopek lahko nadaljuje po njegovem predlogu. Navaja, da sploh ne ve, kakšen predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker ji ta ni bil nikoli vročen, niti ji ni bila dana možnost, da nanj odgovori, s čimer so bila kršena pravila postopka. Opozarja, da je M.M. 4.5.2005 predlagal le nadaljevanje postopka zaradi prepovedi stikov, ni pa dal predloga o tem, da naj bi se stiki določili in na kakšen način. Poudarja, da je izpodbijani sklep tudi procesno napačen, ker sodišče ni določilo dneva in ure stikov, temveč naj bi predlagateljica dopustila stike v času, ki ga bo določil Center za socialno delo, kar kaže na to, da sodišče tej nalogi ni kos in še vedno želi, da stike ureja center za socialno delo. Meni, da sodišče pri svoji odločitvi tudi ni upoštevalo, da zoper predlagatelja teče kazenski postopek zaradi spolne zlorabe mld. hčerke in pravica očeta do stikov s hčerjo ne more pretehtati škode, ki jo bodo stiki deklici povzročili. Navaja, da je otrok sicer lahko v stiku z očetom prijeten, da pa je noč po stiku za otroka neznosna, saj se deklica zbuja iz morastih sanj, občasno moči posteljo, bruha in ima hude prebavne težave. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ne pa mnenja svetovalnega centra za otroke in mladostnike, ker je to le povzetek zakonske dikcije in ne podaja vpogleda v dejansko doživljanje otroka, ki spolno zlorabo v tej starosti vselej doživlja na nezavednem, ne pa zavednem nivoju.

Pritožba je utemeljena.

Višje sodišče je o pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje o nadaljevanju nepravdnega postopka na predlog M.M. že odločilo z odločbo opr. št. IV Cp 3190/2005 z dne 6.7.2005, zato ne odgovarja na pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica ponovno izpodbija pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04, v nadaljevanju ZZZDR) v 106. členu določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema, da imata oba starša pravico do stikov z otrokom in da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi. V petem odstavku 106. člena pa ZZZDR določa, da lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Zakon določa, da stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem ali druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist. Po umiku materinega predloga, naj sodišče stike očeta s hčerko v celoti prepove, je sodišče prve stopnje M.M. v skladu s 24. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86 in nadaljnji, v nadaljevanju ZNP) pozvalo, ali predlaga nadaljevanje postopka. M.M. je predlagal, naj sodišče postopek nadaljuje in z odločbo uredi način izvrševanja stikov tako, kot je predlagal v predlogu za izdajo začasne odredbe na naroku dne 23.2.2005, torej, da stiki potekajo v prostorih Centra za socialno delo v varni sobi ob prisotnosti strokovnega delavca vsak ponedeljek od 14.00 do17.00 ure, v sredo od 14.00 do 17.00 ure in petek od 12.00 do 15.00 ure. Predlog predlagatelja je bil nasprotni udeleženki vročen skupaj s sklepom sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka (vročilnica na list. št. 178), zato so neutemeljeni očitki nasprotne udeleženke, da z vsebino predloga ni bila nikdar seznanjena in da ji ni bila dana pravica do izjave. Res pa je, da mora biti v odločbi, s katero se ureja način izvrševanja stikov, jasno določena obveznost drugega od staršev, saj sicer pravilnosti odločitve sploh ni mogoče preizkusiti. Odločitev o načinu izvrševanja stikov je pravilna takrat, ko je otroku v korist - pri tem pa je pomembno tudi, da je način, ki je določen, tudi izvedljiv s strani otroka in staršev, upoštevajoč njihove šolske, obšolske in službene obveznosti. V izpodbijani odločbi sodišče ni določilo ne dni, ne ure, ko bodo stiki potekali, temveč je določitev termina prepustilo centru za socialno delo. V zakonu ni podlage za odločitev, da se določitev terminov prepusti centru za socialno delo. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v četrtem odstavku nalaga sodišču, da odloči o stikih upoštevajoč največjo korist otroka.

Sicer pa višje sodišča poudarja, da ni utemeljena pritožba v delu, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje stike med predlagateljem in njegovo hčerko v celoti prepovedati. Sodišče prve stopnje je v postopku izhajalo iz predpostavke, da so utemeljeni očitki spolne zlorabe mld. G., in je glede na to - s pomočjo strokovnjakov - ugotavljalo, ali so stiki zaradi tega za mld. G. tako psihično obremenjujoči, da jih je treba v celoti prepovedati. Pri svoji odločitvi se je oprlo tudi na oceno izvedenke N.K.G., ki je izvedensko mnenje podala v kazenski zadevi, in je zapisala, da je dekličina pripoved o dotikanju njenega spolovila s strani očeta in njenega dotikanja očetovega spolovila verodostojna, da pa očetovega vedenja ne doživlja kot neustreznega in ogrožujočega, ampak kaže poudarjeno čustveno navezanost na očeta, ki je izrazitejša kot navezanost na mater in prekinitev stikov doživlja le kot posledico spora med staršema. Sodišče je v tem postopku postavilo tudi izvedenko Z.B., ki je prav tako ocenila, da se deklica očeta ne boji, temveč si stikov z njim želi in zato stiki pod nadzorom strokovne osebe za deklico ne bi bili ogrožujoči. Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi poročila centra za socialno delo o izvajanju stikov pod nadzorom, ki je stike ocenil kot zelo uspešne, sproščene, vsebinsko bogate in za deklico tako neogrožujoče, da bi po njihovem mnenju lahko potekali celo brez nadzora. Po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno odločilo, da deklice stiki z očetom, ki potekajo pod nadzorom centra za socialno delo, ne ogrožajo in zanjo niso psihično obremenjujoči. Ker pa v izreku odločbe termini stikov niso določeni, je izrek tako pomanjkljiv, da odločbe ni mogoče preizkusiti.

Zato je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 351. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in 37. člena ZNP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v sodelovanju s centrom za socialno delo in obema udeležencema določiti tako dneve kot tudi ure, v katerih se bodo izvajali stiki pod nadzorom. Zakon o pravdnem postopku v tretjem odstavku 165. člena določa, da sodišče pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi spritožbo za končno odločbo, če razveljavi odločbo, zoper katero, je bila pritožba vložena.