VSL Sklep Cst 494/2018

Pritožbi se ugodi in se razveljavita (1) izpodbijani sklep in (2) procesno dejanje razpisa javne dražbe z dne 26. 9. 2018 za dne 6. 11. 2018.

Izpodbijani sklep

1Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 67, v nadaljevanju: PD) je sodišče prve stopnje odločilo, da se prodaja dolžnikove nepremičnine parcela 85/4 (ID ...) k. o. X, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem na naslovu ..., opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene. Izklicno ceno je določilo v višini 175.000,00 EUR, varščino pa v višini 17.500,00 EUR (1. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se javna dražba lahko ponovi trikrat, pri čemer se v vsakem novem postopku izklicna cena zniža za 10 % (2. točka izreka). Stečajnemu dolžniku je naložilo, da v treh mesecih izprazni nepremičnino, ki je predmet prodaje (3. točka izreka).

Pritožba izločitvene upnice in upraviteljevo stališče

2Proti temu sklepu se je izločitvena upnica A. A. pravočasno pritožila (PD 72). Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. V pritožbi je kot bistveno navedla, da je na dolžnikovi nepremičnini, ki je predmet te prodaje (pa tudi na drugih dolžnikovih nepremičninah) na originaren način pridobila solastninsko pravico do 1/2, zaradi česar je to 1/2 izločevala v stečajnem postopku. Ker je stečajni upravitelj njeno izločitveno pravico prerekal, je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 1187/2018 vložila tožbo. Po njenem stališču je treba „postopek prodaje prekiniti do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku na ugotovitev izločitvene pravice“. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje "z navodili za odločanje v novem postopku".

3V vlogi z dne 1. 10. 2018 (PD 82) „Mnenje upravitelja na podlagi poziva sodišča v zvezi s pritožbo upnice“ (red. št. 67) je upravitelj navedel razloge za svoje stališče, da pritožnica v pravdi ne bo uspela.

4K odločitvi o pritožbi

K odločitvi o pritožbi proti izpodbijanemu sklepu

5Pritožba je utemeljena.

6Med strankama ni sporno, (1) da je pritožnica v stečajnem postopku nad dolžnikom kot upnica prijavila izločitveno pravico na 1/2 nepremičnine, ki je predmet prodaje¹ (2) da je stečajni upravitelj izločitveno pravico v celoti prerekal, (3) da je upnica pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 1187/2018 pravočasno vložila ustrezno tožbo in (4) da o njenem zahtevku sodišče prve stopnje še ni odločilo.

7Iz določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP člena izhaja, da takrat, kadar izločitveno upnik pravočasno prijavi izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika ni pravnomočno zavrnjen ali izločitvena pravica ne preneha po tretjem odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena tega zakona.²

8Torej je sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo prodajo premoženja, na katerem zatrjevana solastnica izločuje svoj solastniški del, kršilo določilo 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, izpodbijani sklep razveljavilo.

9Pred pravnomočnostjo odločitve v pravdi XI Pg 1187/2018 Okrožnega sodišča v Ljubljani stečajno sodišče torej ne bo smelo dovoliti prodaje dolžnikove nepremičnine parcela 85/4 (ID ...) k. o. X. Dotlej namreč ne bo znano, ali je tožbeni zahtevek izločitvene upnice utemeljen in če je, v kolikšnem odstotku. Če je vsaj deloma utemeljen, bo pritožnica imela skladno z določilom tretjega odstavka 66. člena SPZ na nepremičnini, ki je predmet te prodaje, predkupno pravico.

10Osnovno načelo stečajnega postopka je načelo najvišjega poplačila upnikov (47. člen ZFPPIPP). Če bi stečajno sodišče pred pravnomočnim zaključkom pravde dovolilo prodajo le 1/2 sporne nepremičnine, kasneje pa bi se izkazalo, da je tožbeni zahtevek vsaj deloma utemeljen, bi v nadaljnjem postopku moralo prodajati še tisti odstotek spornih nepremičnin, ki predstavlja razliko med vtoževanim in prisojenim solastnim deležem sporne nepremičnine. Tako postopanje pa bi zaradi višjih stroškov prodaje nedvomno rezultiralo v nižji kupnini. Torej bi zanesljivo prišlo do kršitve citiranega načela.

K razveljaviti razpisane javne dražbe

11Iz spisa je razvidno, da je bil na spletnih straneh AJPES v zvezi s prodajo spornega premoženja 26. 9. 2018 objavljen razpis javne dražbe (PD 79). V naslovu tega razpisa je navedeno, da je sklep o prodaji pravnomočen. Ker pa to ne drži, saj je pritožba izločitvene upnice pravočasna, stečajni upravitelj javne dražbe ne bi smel razpisati. Torej je kršil z razpisom kršil določilo prvega odstavka 334. člena ZFPPIPP. To kršitev je saniralo pritožbeno sodišče tako, da je istočasno, ko je razveljavilo izpodbijani sklep, na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP razveljavilo tudi dejanje razpisa javne dražbe za dne 6. 11. 2018 (PD 79).

Neodločilne pritožbene navedbe in navedbe upravitelja

12S pritožbenim pojasnjevanjem, da je izločitvena upnica uveljavljala izločitveno pravico tudi na dolžnikovih parcelah št. 492/2 (ID ...) in parc. št. 492/3 (ID ...), obe k. o. Y, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, ker te nepremičnine niso predmet izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13Iz določil o prodaji premoženja (Pododdelek 5.8.2 ZFPPIPP) ne izhaja, da se lahko vprašanje, ali je tožbeni zahtevek na izločitev dela premoženja iz stečajne mase utemeljen, rešuje kot predhodno vprašanje znotraj postopka prodaje. Zato za odločitev o pritožbi ni pomembno upraviteljevo stališče, da upnica v pravdi z izločitvenim zahtevkom ne bo uspela.

-------------------------------
¹ To je razvidno tudi iz končnega seznama preizkušenih terjatev (PD 49)

² Določili tretjega odstavka 310. člena in tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja na podlagi določila 3. točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP ne prideta v poštev.