VSL Sklep I Cp 530/2018

I. Pritožba zoper se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvi nasprotni udeleženec naj sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odločilo o razdelitvi solastnih nepremičnin, in sicer tako, da je nepremičnine parc. št. 513/6, 513/4 in 886, vse k. o. X, dodelilo v izključno last predlagateljici, parc št. 218/5, 620/258 in 887 k. o. X pa prvemu nasprotnemu udeležencu. Sodišče je nadalje sklenilo, da je predlagateljica prvemu nasprotnemu udeležencu dolžna plačati razliko v vrednosti prejetih nepremičnin v znesku 369,92 EUR v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer nepremičnine ležijo, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev od dneva pravnomočnosti sklepa do dneva plačila in da ima do tedaj prvi nasprotni udeleženec na deležih nepremičnin, ki se dodelijo predlagateljici, zastavno pravico. Zavrnilo je predlagateljičin predlog za odlog delitve in izreklo, da bo o stroških odločilo naknadno.

Glede parcele 513/5, ki je bila tudi v solasti udeležencev in predmet predloga za delitev, je v obrazložitvi sklepa navedlo, da je odločitev odpadla, ker je prvi nasprotni udeleženec svoj solastni delež med postopkom prodal (M.) in je v zemljiški knjigi že novo stanje.

2Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica in sodišču druge stopnje predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Jedro njene pritožbe je očitek, da sodišče ni odločilo tudi o delitvi parc. 513/5, kar bi po njenem moralo ne glede na odsvojitev solastnega deleža nasprotnega udeleženca med postopkom. Sklicuje se na načelno pravno mnenje občne seje VSS 27. 6. 1988. Navaja, da bi sodišče novemu lastniku moralo dati možnost, da se udeležuje postopka oz. ga vanj pozvati. Ker ni tako ravnalo, pritožnica očita, da je celotna delitev napačna, saj se je delilo šest namesto sedem parcel. Poleg tega še navaja, da je sodišče delno zmotno presodilo njen upravičeni interes pri delitvah parcel 886 in 887. Gre za kmetijski zemljišči, ki sta ločeni z dovozno potjo in takšna delitev, po kateri prejme vsak eno od obeh parcel, ni v skladu z načelom najboljše kmetijske rabe, saj zvišuje stroške obdelave. Pritožba še očita, da je sodišče sledilo namenom doseči čim večjo izenačitev vrednosti, ki jo prejme vsak udeleženec, kar ni kriterij delitve po 70. čl. SPZ.

3Prvi nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4Pritožba ni utemeljena.

5Načelno pravno mnenje občne seje VSS 27. 6. 1988, na katerega se sklicuje pritožnica, se res glasi, da kadar med postopkom za delitev stvari (118. - 127. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86) udeleženec odsvoji svoj solastninski delež osebi, ki ni solastnik, se postopek dokonča z njim - kolikor drugi udeleženci ne privolijo v to, da namesto njega vstopi v postopek pridobitelj njegovega deleža (1. in 2. odstavek 195. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

6Nesporno je, da je nasprotni udeleženec med postopkom za delitev prodal svoj solastni delež na predmetu delitve, in sicer 5/18 parc. 513/5, travnik 43 m2. Kupec (M.) je vpisan v zemljiško knjigo.

7Sodišče prve stopnje bi pridobitelja res moralo pozvati, da vstopi v postopek delitve oz. mu dati možnost, da se v njem izjavi. V vsakem primeru bi moralo o predlogu odločiti tudi v tem delu, ne pa le v obrazložitvi navesti, da ta del odločitve „odpade“. Izpodbijani sklep je tako v resnici delni sklep, saj sodišče še ni odločilo o celotnem predlogu. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku (v nepravdnem postopku o predlogu), za katerega je pristojno (1. odst. 2. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. čl. ZNP). Kot izhaja iz načelnega pravnega mnenja, se (sedaj) 190. čl. ZPP¹ tudi v nepravdnem postopku uporabi, saj to vprašanje v ZNP ni posebej urejeno. Vendar po 37. čl. ZNP smiselno. Pridobitelj solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je namreč oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Zato se ima pravico udeležiti postopka za delitev stvari tudi v primeru, ko ni vstopil namesto svojega pravnega prednika. Tudi o tem govori navedeno načelno pravno mnenje.

8Načelno pravno mnenje še pravi, da z odsvojitvijo svojega solastninskega deleža osebi, ki dotlej ni bila solastnik, med postopkom za delitev stvari posamezni solastnik ne more spraviti drugih solastnikov brez njihovega pristanka v drugačen položaj, predvsem ne v slabši položaj, kakor bi ga imeli, če bi do konca postopka ostal solastnik. V konkretnem primeru to pomeni, da prvi nasprotni udeleženec z odsvojitvijo dela ene od solastnih nepremičnin ne more doseči (izsiliti) drugačne (zase bolj ugodne) odločitve o delitvi solastnine, ki je predmet postopka.

9Vendar v konkretnem primeru pritožnica ne pojasni, kako naj bi napačno (zanjo neugodno) vplivalo na delitev preostalih parcel. Njen očitek, da je sodišče delilo šest namesto sedem parcel, je pavšalen in ni vsebinski. Ne pove, v čem bi bila oz. bi morala biti sicer delitev teh šestih parcel, ki so predmet izpodbijanega sklepa, drugačna. Napačno presojo interesa za delitev pritožnica očita le glede dveh parcel, in sicer 886 in 887. Vendar neutemeljeno.

10Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obstoj upravičenega interesa udeležencev postopka tudi glede teh dveh nepremičnin, ki so bile predmet delitve. Dokazna ocena sodišča glede odločilnih dejstev v zvezi z upravičenim interesom je skrbna in prepričljiva, zaključki sodišča pa pravilni. Sodišče je jasno obrazložilo, kar sploh ni več sporno, da sta imela tako predlagateljica kot tudi prvi nasprotni udeleženec interes za pridobitev posamezne parcele v izključno last le na parc. 513/4 in da je večji interes izkazala predlagateljica, ki je zaradi narave zemljišča in povezanosti prejela še parc. 513/6, nato pa zaradi čimbolj enakomerne vrednostne razdelitve celotnih parcel zaradi preprečitve delitve parcel in v izogib večjim izplačilom, s čemer so se udeleženci izrecno strinjali, še parc. 886, medtem ko je prvi nasprotni udeleženec prejel parc. 887. Upravičen interes do pridobitve posamezne nepremičnine v izključno last (2. odst. 70. čl. Stvarnopravnega zakonika) je lahko tudi v tem, da se plača čim manjše denarno nadomestilo za razliko, ki je posledica delitve, če solastniki sicer ne izkazujejo sploh nobenega interesa, kot v tem primeru, kar ni sporno. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da sta ti dve parceli kmetijska zemljišča in da ju ločuje (le) dovozna pot. Ta očitek pa sam po sebi še ne pomeni, da morata biti v lasti ene in iste osebe. Stroški za predlagateljico z uporabo oz. obdelavo te parcele ne bodo zato, ker je prejel v izključno last parcelo 887 prvi nasprotni udeleženec, nič višji. Zakaj izkazuje tudi na tej parceli pritožnica večji interes (oz. da ga sploh izkazuje), niti v pritožbi ne pojasni.

11Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilno in sklep potrdilo (353. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP), saj drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP), ni ugotovilo, o pritožbenih stroških pa je odločilo na podlagi 1. odst. 35. čl. ZNP.

12V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje pozvati pridobitelja dela solastne parc. 513/5, da se izjavi o predlogu in mu dati možnost sodelovanja v postopku, nato pa naj upoštevaje vsa dejstva in ravnanja udeležencev o predlogu za delitev te parcele odloči.

¹ Če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča.