VSL Sodba III Kp 12698/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenskih sankcijah in odvzemu premoženjske koristi spremeni tako, da se

obdolženi A. A.

na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)

oprosti obtožbe,

da je zato, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist spravil drugega s prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja kaj storil s tem, ko je dne 26. 2. 2018 v T., v Italiji pri družbi B. s.p.a. najel osebni avtomobil znamke Fiat 500L z nameščeno reg. številko ..., pri čemer je tam zaposlenim zamolčal, da se bo z najetim avtomobilom odpeljal v Republiko Srbijo in ga ne namerava vrniti, s čimer jih je premotil in jih zapeljal, da so mu avtomobil izročili, sam pa je še istega dne avtomobil preko Mednarodnega mejnega prehoda Obrežje prepeljal na Hrvaško in naprej v Republiko Srbijo, kjer ga je predal neugotovljenim osebam in se je za njim izgubila sled, s čimer si je tako na škodo družbe B. s.p.a. pridobil za okoli 8.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

II. Za kaznivo dejanje opisano pod točko 1 se obdolžencu po tretjem odstavku 217. člena KZ-1 izreče kazen 8 (osem) mesecev zapora.

III. Po 56. členu KZ-1 se obdolžencu v izrečeno kazen zapora všteje čas prestan v priporu od 17. 3. 2018 od 5.45 ure dalje.

IV. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Brežicah je z v uvodu navedeno sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja prikrivanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1 in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Za prvo kaznivo dejanje mu je določilo kazen 8 mesecev zapora, za drugo kaznivo dejanje kazen 11 mesecev zapora, nakar mu je izreklo enotno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora. Po 48.a členu KZ-1 je obdolžencu izreklo izgon tujca iz države, z ozemlja Republike Slovenije, za čas 3-eh let. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 mu je v izrečeno enotno kazen zapora vštelo čas pripora od 17. 3. 2018 od 5.45 ure dalje. Po 74. in 75. členu KZ-1 mu je odvzelo premoženjsko korist v višini 8.000,00 EUR na način, da mora v roku 1-ega leta po pravnomočnosti sodbe plačati navedeni znesek v proračun Republike Slovenije. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter nagrade in potrebnih izdatkov zagovornice postavljene po uradni dolžnosti.

2Zoper sodbo je vložila pritožbo obdolženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi odločbe o odvzemu premoženjske koristi, določene kazni za kaznivo dejanje opisano pod točko 1 in stranske kazni izgona tujca iz države. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno njeno spremembo tako, da se obdolženca oprosti kaznivega dejanja opisanega pod točko 2, določena kazen za kaznivo dejanje opisano pod točko 1 pa naj se spremeni v pogojno obsodbo, podrejeno pa, da se za to kaznivo dejanje kazen zapora zniža vsaj za 2 meseca.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, ki se nanašajo na kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, se sodišče druge stopnje strinja s pritožnico, da opisano dejanje nima zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja niti ne znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja. Iz opisa namreč izhaja, da je obdolženec zaposlenim v družbi B. s.p.a., kjer je 26. 2. 2018 najel osebno vozilo, prikril dejanske okoliščine, saj je zamolčal, da se bo z najetim vozilom odpeljal v Republiko Srbijo in ga ne namerava vrniti. V nadaljevanju je navedeno, da se je obdolženec še istega dne odpeljal preko Mednarodnega mejnega prehoda Obrežje na Hrvaško in naprej v Republiko Srbijo, kjer je vozilo predal neugotovljenim osebam in se je za njim izgubila sled, s čimer si je na škodo družbe B. s.p.a. pridobil za okoli 8.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi. V opisu je navedeno, da je obdolženec vozilo predal, kar pa ne pomeni, da je za to ravnanje prejel kakršnokoli plačilo oziroma si pridobil protipravno premoženjsko korist, kot jo na primer pridobi s prodajo. Okoliščina, da je bilo vozilo vredno okoli 8.000,00 EUR, pa prav tako ni očitana v smislu, da si je obdolženec v tem znesku pridobil protipravno premoženjsko korist. Iz opisa tudi ne izhaja, da so mu neznanci v Srbiji za vozilo izročili 8.000,00 EUR. Pri kaznivem dejanju goljufije se premoženje oškodovanca zmanjša, na drugi strani pa si storilec pridobi premoženjsko korist v isti višini, kot je nastala škoda. Pritožnica zato utemeljeno uveljavlja, da iz opisanega dejanja ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je tako zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Iz opisa bi sicer lahko izhajali znaki kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, za katero pa je po šestem odstavku 208. člena potreben predlog oškodovanca za pregon, katerega pa v obravnavanem primeru ni. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi obdolženčeve zagovornice v delu, ki se nanaša na dejanje opisano pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe, ugodilo in obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo, saj opisano ravnanje nima znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, niti znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja.

5Zgoraj opisana sprememba sodbe sodišča prve stopnje je imela za posledico tudi spremembo v odločbi o kazenski sankciji. Sodišče prve stopnje je obdolžencu določeno kazen za kaznivo dejanje opisano pod točko 1 izreklo in mu vanjo vštelo čas prestan v priporu. Kazen 8 mesecev zapora za kaznivo dejanje prikrivanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1 je, glede na težo kaznivega dejanja, obdolženčevo krivdo ter pravilno ugotovljene okoliščine iz drugega odstavka 49. člena KZ-1, ki vplivajo na odmero kazni in so pravilno ugotovljene ter ovrednotene v razlogih izpodbijane sodbe, primerno in pravično povračilo za storjeno kaznivo dejanje. Kot tehtno olajševalno okoliščino je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo obdolženčevo priznanje krivde za to kaznivo dejanje, kot obteževalne okoliščine pa, da je šlo za organizirano in dobro premišljeno storitev kaznivega dejanja z mednarodnimi razsežnostmi. Pravilno je kot obteževalno okoliščino upoštevalo tudi obdolženčevo prejšnje življenje, saj je celo sam povedal, da je bil v Italiji večkrat obsojen. Tudi po presoji sodišča druge stopnje obdolženčeve starosti ni možno upoštevati kot olajševalne okoliščine. Kot take tudi ni možno upoštevati obdolženčevih zdravstvenih težav, saj so le-te obstajale že v času, ko je storil kaznivo dejanje in ga pri njegovi izvršitvi očitno niso ovirale. Pritožničino zavzemanje za znižanje 8 mesečne kazni zapora je zato neutemeljeno. To velja tudi za njen predlog, da naj sodišče druge stopnje obdolžencu za to kaznivo dejanje izreče pogojno obsodbo. Le-ta je namenjena enkratnim storilcem manj nevarnih kaznivih dejanj, pri katerih je podana pozitivna prognoza njihovega bodočega vedenja. Takšnega zaključka pa sodišče druge stopnje pri obdolžencu, glede na njegovo starost in prejšnje življenje, ne more narediti.

6Stransko kazen izgona tujca iz države po 48.a členu KZ-1 je možno storilcu izreči le v primerih, ko mu je izrečena kazen za kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen več kot 2 leti zapora. Obdolženec je oproščen obtožbe za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, za katero se sme izreči kazen zapora do 3-eh let. Izrek stranske kazni izgona tujca iz države za kaznivo dejanje prikrivanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen do 2-eh let zapora, pa ni možen.

7Potem, ko je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi obdolženčeve zagovornice in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe, je v ostalem njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ker pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), ni ugotovilo kršitev zakona v škodo obdolženca, je v nespremenjenih delih (odločba o stroških kazenskega postopka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.