VSL Sodba I Cp 925/2018

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 142,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki plačati v izreku sodbe navedene zneske s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter od teh zneskov obračunati in plačati dohodnino v višini 25 % (I. do III. točka izreka). Naložilo ji je, da je v roku 15 dni po prejemu sodbe dolžna odstraniti reklamne panoje z nepremičnin ID znak parc. št. 000 1549 in ID znak parc. št. 000 1551, obe k.o. X (IV. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več, je zavrnilo (V. in VI. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da mora v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 273,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka (VII. točka izreka).

2Zoper zamudno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka iz razloga, ker ji ni bila pravilno vročena tožba v odgovor, kot je določeno v drugem odstavku 277. člena Zakona o pravdnem postopku¹, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Navaja, da ob prejemu sodne pošiljke, v kateri se je nahajala tožba tožeče stranke s prilogami, povabilo k postopku mediacije in obrazec k soglasju za mediacijo, kot prava neuka stranka ni opazila, da sodna pošiljka ni vsebovala poziva na odgovor na tožbo. Da sporna sodna pošiljka ni vsebovala vseh sestavin, lahko potrdita direktor tožene stranke P. K. in zaposlena pri toženi stranki, J. F. Oba sta bila namreč seznanjena z vsebino pošiljke, pri čemer pa nista vedela, da je bila ta zaradi napake sodišča nepopolna. Na podlagi priloženih listin sta menila, da sodišče od tožene stranke zahteva zgolj izjavo o soglasju k mediaciji, to pa je tožena stranka sodišču posredovala dne 5. 12. 2017 v pričakovanju, da do pravde v primeru uspešne mediacije sploh ne bo prišlo. Do pravnih posledic iz drugega odstavka 277. člena ZPP je torej prišlo zaradi napake sodišča, za katero pa tožena stranka ni mogla in ni bila dolžna vedeti. Od tožene stranke ni življenjsko logično pričakovati, da bo vsebino vsake pošiljke preverjala in primerjala z vsebino, ki je navedena na zadnji strani kuverte.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Meni, da je dokaz z zaslišanjem direktorja tožene stranke, P. K. in J. F., zaposlene pri toženi stranki, neprimeren, saj imata oba močan interes za pozitiven izid tega pritožbenega postopka. Tožeča stranka poudarja, da tožena stranka že dlje časa nastopa kot stranka v različnih pravdnih postopkih, zato so njene navedbe o tem, da ji niso znane posledice, če ne odgovori na tožbo, povsem brezpredmetne. Tožeča stranka je morala zoper toženo stranko že v letu 2015 zaradi neplačila najemnine sprožiti pravdni postopek, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opr. št. P 271/2015, prav tako je tožeča stranka seznanjena tudi z drugimi spori, ki tečejo med toženo stranko in drugimi najemodajalci. Tako je zaradi plačila najemnine v letu 2015 tekel pravdni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 2227/2016, zaradi plačila najemnine. Prav tako teče zaradi plačila najemnine v letu 2017 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani postopek pod opr. št. III P 1920/2017. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, pod opravilnimi številkami IV P 627/2017, IV P 320/2017, IV P 1560/2015, IV P 1382/2017 zaradi plačila najemnine tečejo spori med družbo P. d.o.o., katere edini družbenik je tožena stranka in katere direktor je prav tako P. K., in najemodajalcem J. M. Iz navedenega tako izhaja, da direktor tožene stranke, kar se tiče sodnih postopkov, ni laik in se glede na količino sporov vsekakor zaveda posledic, ki nastanejo, če ne odgovori na tožbo. Poslovna praksa tožene stranke je namreč takšna, da poravna najemnino šele takrat, ko upnik vloži izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

4Pritožba ni utemeljena.

5Na podlagi 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

7Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženi stranki dne 30. 11. 2017 vročena tožba s prilogami v odgovor s pozivom z dne 24. 11. 2017 in opozorilom, da bo sodišče, če tožena stranka v roku 30 dni na tožbo ne bo odgovorila ali če odgovor ne bo obrazložen, izdalo zamudno sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo in da bo v tem primeru tožena stranka nosila vse stroške postopka. V 6. točki poziva je bila tožena stranka izrecno tudi opozorjena, da tudi če bo na podlagi poziva sodišča podala soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, skladno s pozivom, sicer bodo nastopile posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo.

8Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Inštitut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP)².

9Po vpogledu v spis višje sodišče ugotavlja, da iz podpisane povratnice izhaja, da je bila sodna pošiljka toženi stranki vročena dne 30. 11. 2017. Iz rubrike povratnice „vsebina“ izhaja, da je bilo v navedeni sodni pošiljki: drugopis tožbe s prilogami -1, poziv - 4, povabilo M, brošura, letak, soglasje. V spisu se nahaja tudi poziv toženi stranki z dne 24. 11. 2017, naj odgovori na tožbo, ter žig sodišča s podpisom in navedbo datuma, da je bil poziv navedenega dne toženi stranki tudi odposlan.

10Toženec v pritožbi zatrjuje, da sodna pošiljka ni vsebovala poziva na odgovor na tožbo. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 325/2011 se od povprečno skrbne osebe pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Tožena stranka bi torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino morala to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela.

11Vročilnica je javna listina, za katero velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik sodno pisanje prejel (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz pa je mogoče ovreči, vendar z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči oponent³.

12Tožena stranka je za ugotavljanje dejstva, da sodna pošiljka ni vsebovala poziva za odgovor na tožbo, predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke P. K. in priče J. F., ki je pri toženi stranki zaposlena. Ker mora stranka pri izpodbijanju domneve o resničnosti vsebine javne listine doseči višji dokazni standard, po mnenju pritožbenega sodišča z zaslišanjem oseb, ki imajo interes za uspeh v postopku, vsebine vročilnice ni mogoče ovreči.

13V konkretnem primeru bi bil relevanten dokaz, ki bi dejansko lahko z visoko stopnjo prepričanja izpodbil domnevo o resničnosti tistega, kar se v javni listini potrjuje, dokaz z izvedbo tehtanja, npr. pri Pošti Slovenije, ki je pooblaščena uradna ustanova in pri kateri je bila oddana poštna pošiljka, koliko bi bila pisemska ovojnica težka brez priloge, za katero tožena stranka zatrjuje, da je sodna pošiljka ni vsebovala, in koliko s prilogo. Iz poštnega žiga je namreč razvidno, da je bila teža sporne sodne pošiljke 0,035 kg. Tožena stranka izvedbe tega dokaza ni predlagala.

14Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP krije svoje stroške pritožbenega postopka. Na podlagi navedenih določb pa mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na pritožbo v višini 142,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

¹ V nadaljevanju ZPP.
² Primerjaj: odločba VS RS II Ips 451/2003.
³ Primerjaj J. Zobec: Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, druga knjiga, GV Založba in Ur.l. RS, Ljubljana, 2006, stran 422, VS RS sodba II Ips 256/2013.