VSRS Sklep X DoR 82/2018-3

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožničini tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo Upravne enote Laško št. 339-9/2016-40 z dne 4. 4. 2017 ter zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. Z odpravljeno odločbo je prvostopenjski upravni organ med drugim odločil, da se v delih, ki se nanašajo na nepremičnino s parc. št. ... k. o. ..., za nični izrečeta dopolnilna odločba o denacionalizaciji št. 321-22/92-6 z dne 1. 9. 1999 in delna odločba o denacionalizaciji št. 321-8/92-6 z dne 14. 3. 2000, ki ju je izdala Upravna enota Tržič. Drugostopenjski organ je pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo zavrnil z odločbo št. 490-15/2017/5 z dne 22. 6. 2017.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo, da iz izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi za ničnost navedenih denacionalizacijskih odločb, saj organ prve stopnje ni navedel pravno odločilnih dejstev, da gre v obravnavanem primeru za funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi oziroma da zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovil dejanskega stanja.

3Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo prvostopenjskega sodišča v celoti, saj meni, da razlogi izpodbijane sodbe temeljijo na zmotni uporabi materialnega prava in kogentnih določb ZS ter na bistvenih kršitvah določb postopka v upravnem sporu.

4Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

5Revizija je po določbi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (oziroma v upravnem sporu zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega Upravnega sodišča). Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezano enotno uporabo zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja. ¹

6V obravnavani zadevi je bil s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe upravnega organa prve stopnje, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi predlagateljice revizije še ni dokončno odločeno. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo.

7Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan oziroma s katero bi bilo o zadevi dokončno odločeno, saj z njo ni odločeno o pravici niti o pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1.

8Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči.² Ker je predlagateljica s tožbo v upravnem sporu uspela in predlog za dopustitev revizije vlaga zoper ugodilno sodbo, svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspela, ne more (več) izboljšati. Dejstvo, da se revidentka ne strinja s stališči sodišča prve stopnje, za priznanje interesa za revizijo namreč ne zadošča. Za revidentko sporna stališča bodo namreč lahko predmet neposredne presoje pred Vrhovnim sodiščem v ponovljenem postopku.³ Revizijo oziroma predlog za dopustitev le-te, za katero predlagatelj nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže.

9Ker obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče RS zavrglo na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v zvezi z določbo 377. člena ZPP in drugim odstavkom 374. člena ZPP.

¹ Tako npr. sklepa VS RS X Ips 216/2015 z dne 08. 7. 2015, X Ips 71/2015 z dne 13. 5. 2015.
² Takšno stališče je VS RS v preteklosti že večkrat zavzelo, prim. sklep II DoR 137/2014 z dne 24. 7. 2014.
³ Prim. glej sklep VS RS X Ips 328/2017 z dne 22.11.2017.