VDSS Sklep Psp 225/2018

Pritožbi se zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 2. 2018 potem, ko stranki nista prišli niti na poznejši narok glavne obravnave, na podlagi 3. odst. 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih¹ (ZDSS-1) postopek ustavilo, ker se šteje, da je tožnik tožbo umaknil. S sklepom z dne 30. 3. 2018 je kot očitno neutemeljen zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2Zoper sklep o ustavitvi postopka je tožnik vložil pravočasen laičen ugovor oz. pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje hkrati štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z ustavitvijo postopka, ker da se 16. 2. 2018 ni zglasil na glavni obravnavi, se ne strinja, saj je nekoliko zamudil zaradi pregledovanja pri varnostniku. Izpostavlja, da mu je tožena stranka zaradi zavrnitve zahteve za izredno denarno socialno pomoč kršila pravice in predlaga določitev novega naroka.

V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zavrača obrazložitev v vseh sedmih točkah, vključno z drobnim tiskom pod črto. Posebej zavrača 6. točko obrazložitve in poziva sodišče, da jasno pokaže, kdaj v službo prihaja predsednica senata, ji očita, da za gnečo v prometu še ni slišala, da vrana vrani ne izkljuje oči, in da je odločitev zaradi 10 do 14 minutne zamude na glavno obravnavo nesramna, neprofesionalna in neodgovorna.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov, ki sta izdana ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem procesnem stanju in pravilno uporabljenih določbah Zakona o pravdnem postopku² (ZPP) ter ZDSS-1. Pritožbeno sodišče bistveno pravilnih dejanskih in pravnih razlogov ne navaja znova, temveč na pritožnikovo izvajanje poudarja le še naslednje.

5Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilnega pomena le, da je bil 16. 2. 2018 ob 12.30 uri ponovno razpisan narok za glavno obravnavo, da ob oklicu naroka ob 12.30 tožnik in toženec že drugič nista pristopila, da svojega izostanka nista opravičila in da je bil zato narok ob 12.34 uri posledično zaključen. Na podlagi elektronske evidence sodišče prve stopnje nadalje prepričljivo zaključuje, da je tožnik v zgradbo sodišča prišel ob 12.40 uri ter odšel ob 12.49. Ob tem seveda ni moglo slediti tožnikovim navedbam v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, češ da je narok zamudil zaradi kontrole pri varnostniku, saj se je že pri njem več kot očitno pojavil z desetminutno zamudo. Pri varnostniku sodišča (C/1 in C/2) je tožnikov prihod evidentiran ob 12.40 uri. Torej potem, ko je bila po neuspelem oklicu ob 12.30 uri glavna obravnava ob 12.34 uri že zaključena, kot je razvidno iz obravnavnega zapisnika (list. št. 17).

K sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje

6Ker tožnik z naroka dne 16. 2. 2018 več kot očitno ni izostal iz upravičenega vzroka, saj za zamudo ni navedel nobenega opravičljivega razloga, je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen. Pritožba zoper takšno odločitev ne more biti uspešna. Pritožnikovi očitki sodišču in sodnici bodisi niso utemeljeni ali pravno sploh niso relevantni, zato se pritožbenemu sodišču do njih ni potrebno posebej niti opredeljevati.

Pritožbo zoper sklep z dne 30. 3. 2018 je na temelju 2. odst. 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

K sklepu o ustavitvi postopka

7Posledično je potrebno zavrniti tudi pritožbo zoper sklep z dne 16. 2. 2018 o ustavitvi postopka. Ker ni nikakršnega dvoma, da na razpisan drugi narok glavne obravnave dne 16. 2. 2018 ob 12.30 uri ni pristopila nobena stranka, predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje pa ni bil uspešen, se v skladu s 3. odst. 28. člena ZDSS-1 šteje, da je tožbo umaknil.

Iz istih dejanskih in pravnih razlogov mora pritožba tudi zoper ta sklep ostati brezuspešna. Pritožbeno sodišče jo je na podlagi 2. odst. 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 2/2004.
² Ur. l. RS, št. 73/07, 45/08 in 10/2017.