VSL Sklep I Ip 1445/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.IP.1445.2018Področje: dedno pravo, izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnikov za izvršbo z dne 30. 1. 2018.
2Zoper sklep se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujejo upniki. Menijo, da so dediči po pokojnem, ki jih zastopa začasna skrbnica zapuščine, lahko stranka postopka. V nasprotnem primeru je upnikom onemogočeno pravno varstvo. Premoženje, na katerega je mogoče seči, je dediščina po zapustniku. Predlagajo, da se izpodbijani sklep razveljavi.
3Pritožba je utemeljena.
4Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.
5131. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) določa, da sodišče v primerih, ko so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi začasnega skrbnika zapuščine. Ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.
6Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo kot nepopoln zavrglo. Sodišče druge stopnje se ne strinja s stališčem v izpodbijanem sklepu, da lahko v postopku nastopajo oziroma se lahko izvršba opravi le s konkretnimi osebami z imeni in priimki oziroma firmami in ostalimi ustreznimi oznakami, zato neznani dediči ne morejo biti stranka postopka. Prav ima namreč pritožba, da v skladu z upnikovo pravico do sodnega varstva upnik ne more le čakati na usodo zapuščinskega postopka oziroma na določitev konkretnih dedičev s sklepom o dedovanju kot kvalificirano listino po 24. členu ZIZ. Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku glede na zgoraj citirani člen ZD nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ. Upnik je torej v svojem predlogu za izvršbo dolžnika opredelil pravilno.
7Glede na navedeno je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi upnikov ugodilo in ker je za izdajo sklepa o izvršbi pristojno sodišče prve stopnje, je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo sodišče o predlogu upnikov za izvršbo ponovno odločiti.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 4. 12. 2018Nazaj na vrh ↑