VSL Sklep I Ip 1593/2018

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek nadaljuje s prodajo premičnine: grafike avtorja A. A. iz leta 1979 z nazivom „Iz zgodovine prihodnosti“, dimenzije 80 x 110 cm, kot je opredeljena v rubežnem in cenilnem zapisniku izvršitelja B. B. z dne 27. 3. 2012; in s prodajo nepremičnine z ID znakom 00-36, last dolžnika do 1/1.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima upnik v postopku ponovne prisilne poravnave St 0/2016 navadno terjatev, ker je bila ločitvena pravica ocenjena na 0 EUR, zato terjatev zapade pod pogoje prisilne poravnave. Pojasnjuje potek dogajanja v postopku prisilne poravnave in ponovne prisilne poravnave in navaja, da je upnik v postopek prijavil terjatev v znesku 191,19 EUR. Terjatev je prijavil kot ločitveno, vendar mu je bila v celoti prerekana. Poleg tega je upnik ločitveno pravico prijavil le na nepremičnini, ne pa tudi na premičnini. Upnik ugovora zoper osnovni, dopolnjen in končni seznam ni vložil, zato s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o svoji terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Dolžnik še poudarja, da nepremičnina 00-36 predstavlja skupni del stavbe, ki ne more biti v samostojnem pravnem prometu, zato vrednost zavarovanja z ločitveno pravico znaša 0 EUR. Ker terjatev ne bo poplačana iz ločitvene pravice, zapade pod pogoje potrjene prisilne poravnave in se poplača v višini 0,15% brez obresti najkasneje do 11. 7. 2019. Znesek, ki ga upnik terja z izvršbo, je torej pretiran, izvršba pa preuranjena. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, podredno pa utesnitev izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave, in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Skladno s prvim odstavkom 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in: 1. če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in upnik v tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, 2. v drugih primerih pa opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.

6Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na navedeno določbo in na ugotovitev, da je bila ločitvena pravica na obeh predmetih izvršbe, navedenih v izreku sklepa, pridobljena pred začetkom postopka prisilne poravnave in ponovne prisilne poravnave nad dolžnikom.

7V zvezi z materialnopravno podlago za sprejeto odločitev (glede sprememb 216. člena ZFPPIPP in glede uporabe spremenjene določbe) je sodišče prve stopnje navedlo popolne in obširne razloge, ki jih višje sodišče sprejema kot pravilne, in ker jim dolžnik v pritožbi ne nasprotuje, se v izogib nepotrebnemu ponavljanju višje sodišče nanje tudi v celoti sklicuje.

8Dolžnik v pritožbi navaja, da ima upnik samo navadno terjatev, saj je ločitveno pravico prijavil le na nepremičnini, pa še ta mu je bila v postopku prisilne poravnave prerekana. Take pritožbene navedbe so neutemeljene. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da se je postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pričel 10. 5. 2012, upnik pa je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini z ID znakom 00-36, saj zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi učinkuje od 19. 3. 2012 (prim. drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Prav tako je že pred začetkom postopka prisilne poravnave upnik pridobil ločitveno pravico na premičnini, grafiki avtorja A. A., saj je bil rubež opravljen 27. 3. 2012 (prvi odstavek 87. člena ZIZ). S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve (prim. tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP) in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava po 1. točki prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP ne učinkuje. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP izvršbo za izterjavo celotne terjatve pravilno nadaljevalo na zgoraj navedeno nepremičnino, pri katerih je na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vpisana ločitvena pravica, ter premičnino, pri kateri je bila ločitvena pravica pridobljena z rubežem. Očitki o pretiranosti in preuranjenosti izvršbe ter zahteve po utesnitvi izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave se tako izkažejo za neutemeljene.

9Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (prim. tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP), kot je že obrazložilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.

10Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).