VSRS Sklep Uv 7/2017

Pritožba se zavrže.

1Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) je Vrhovnemu sodišču 15. 11. 2017 predložila vlogo Zveze društev Slavističnega društva Slovenije (v nadaljevanju pritožnica), opredeljeno kot "ugovor na seznam kandidatov in na seznam izvoljenih predstavnikov (volitve predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja v državni svet)". DVK je pojasnila, da je bila vloga pomotoma naslovljena nanjo, zato jo kot pritožbo odstopa Vrhovnemu sodišču v reševanje na podlagi 105. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ).

2Pritožba je prepozna in ni dovoljena.

3Po določbi 10. člena Zakona o državnem svetu (v nadaljevanju ZDSve) se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe ZVDZ. Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. V skladu z drugim odstavkom istega člena mora sodišče odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe.

4ZDSve tudi glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe nima svojih določb. Zato se upošteva 4. člen ZVDZ, po katerem tečejo roki ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek), vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek).

5Iz teh določb izhaja, da mora biti pravno sredstvo vloženo v roku 48 ur od prejema odločbe in to neposredno pri pristojnem organu. Kot je poudarilo Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče), je volilno pravico mogoče izvrševati samo v organizirano vodenem postopku, ki je časovno kontinuiran (odločba Up-296/96 z dne 29. 10. 1996). V sklepu Up-680/02 z dne 25. 11. 2002 je navedlo tudi, da se cilj volitev, to je zakonita in pravočasna izvolitev članov državnega sveta, doseže le, če je vsaka faza volilnega postopka končana v določenem roku, da lahko volitve preidejo v naslednjo fazo. Zato je zakonodajalec za izvedbo tega postopka lahko uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil volilnega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke. Tako morajo organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, upoštevati naravo uresničevanja volilne pravice, hkrati pa morajo to upoštevati vsi udeleženci tega postopka (tako Ustavno sodišče v odločbi Up-2385/08-7 z dne 9. 9. 2008). Ustavno sodišče je še potrdilo, da določbi 4. člena ZVDZ veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet (sklep Up-678/02 z dne 25. 11. 2012, 4. točka obrazložitve).

6Po navedenem je torej zakonodajalec za izvedbo volilnega postopka utemeljeno uveljavil drugačno ureditev glede roka in načina vlaganja pravnih sredstev, kakor sicer veljata za druge pravne postopke, ko se npr. dan oddaje priporočene pošiljke na pošto šteje za dan, ko je organ prejel vlogo (prim. drugi odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku). Ker se morajo posamezne faze volilnega postopka zaradi doseganja cilja zagotavljanja kontinuitete demokratično vzpostavljene oblasti končati v določenem času, so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v postopku, omejena z zakonsko točno določenimi kratkimi roki. Vsakršno podaljševanje rokov iz razloga nepoučenosti vlagatelja o roku in načinu vložitve pravnega sredstva bi bilo zato po presoji Vrhovnega sodišča nedopustno.¹ To sodišče je v sodbi Uv 6/2017 z dne 10. 11. 2017 zavzelo tudi stališče, da je zaradi zelo kratkega roka za odločanje trditveno in dokazno breme na strani pritožnika in da zato ni mogoče od Vrhovnega sodišča zahtevati oziroma pričakovati, da po uradni dolžnosti ugotavlja pravno pomembna in relevantna dejstva ali dopolnjuje in popravlja formalne pomanjkljivosti.

7Iz predložene pritožbe (ugovora) in poštnega zaznamka na spremljajoči kuverti izhaja, da je pritožnica vlogo sestavila 13. 11. 2017, naslovila na DVK in istega dne priporočeno oddala na pošti ob 9.12 uri. To pomeni, da je bila vsaj v tem času že seznanjena s spornima seznamoma oziroma da ju je najkasneje takrat že prejela. Ker je Vrhovno sodišče prejelo njeno pritožbo 15. 11. 2017 ob 9.40 uri (po kurirju DVK), pomeni, da je bila vložena po poteku 48 ur, odkar je pritožnica prejela seznama, zato je ni mogoče obravnavati kot pravočasno vloženega pravnega sredstva. Poleg tega tudi iz vsebine pritožbe izhaja, da se je pritožnica z njo odzvala na sklic volilnega zbora volilnega telesa za izvolitev člana državnega sveta z dne 7. 11. 2017,² kar kaže, da je bila s seznamoma³ seznanjena celo pred 13. 11. 2017.⁴

8Poleg tega omenjena seznama nista akta, ki bi ju po stališču Vrhovnega sodišča bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. S seznamom kandidatov za volitve članov državnega sveta namreč ni odločeno o ničemer, saj pristojna volilna komisija le sestavi seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov, začenši s črko, ki se določi z žrebom (prvi odstavek 16. člena ZDSve), upoštevaje pred tem izdane odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidatur. Enako velja za seznam elektorjev, ki je posledica izdanih odločb o vpisu izvoljenih predstavnikov interesnih organizacij v volilno telo. Tako je bila npr. pritožnici, kot je razvidno iz spisa DVK, izdana odločba št. 041-30/2017-1/1 z dne 30. 10. 2017 o potrditvi njenih elektorjev, ti elektorji pa nato vpisani v sporni seznam št. 041-30/2017/13 z dne 30. 10. 2017, v katerem so tudi predstavniki Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da zakon ne vzpostavlja seznamov kot aktov, zoper katere je mogoče vložiti pritožbo, iz obravnavane pritožbe pa tudi ne izhaja, da bi pritožnica izpodbijala odločbi DVK, s katerima je potrdila kandidaturi A. A. in B. B. za člana državnega sveta, niti odločbe DVK o odločitvi, da se v seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo vpišejo izvoljeni predstavniki Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Pritožnica teh odločb ne omenja in ne predlaga, kako in v čem naj se odpravijo oziroma spremenijo, upa le, da bo DVK ugovor preučila in nanj odgovorila.

9Ker je pritožba prepozna in seznama nista akta, ki ju je dopustno izpodbijati, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

¹ Enako Vrhovno soidšče v sodbi Uv 2/2017 z dne 3. 11. 2017.
² Navedeni datum za izvedbo tega opravila izhaja tudi iz rokovnika DVK za izvedbo volilnih opravil za volitve članov državnega sveta.
³ V seznamu za kandidata za člana državnega sveta za področje vzgoje in izobraževanje sta navedena tudi A. A. in B. B., ki jima pritožnica oporeka, na seznamu elektorjev pa 38 elektorjev interesne organizacije Zveze za tehnično kulturo Slovenije, s čimer se pritožnica iz razlogov, ki jih navaja, prav tako ne strinja.
⁴ DVK v spremnem dopisu odstopljene pritožbe navaja, da je seznama poslala pritožnici priporočeno po pošti 3. 11. 2017.