VSL Sodba II Cp 835/2018

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 88855/2016 z dne 8. 9. 2016 v veljavi za znesek 358,81 EUR z zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2016 dalje in za znesek 26,69 EUR z zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2016 dalje, v obrestnem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo za zamudne obresti od zneska 26,69 EUR od 1. 9. 2016 do 6. 9. 2016 in v tem delu zahtevek tožnice zavrnilo. Toženki je naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 34,00 EUR z zamudnimi obrestmi.

2Toženka se pritožuje zaradi kršitev pravil postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče postopek kršilo s tem, ko ni izvedlo njenega neposrednega zaslišanja in zaslišanja prič, ki jih je predlagala tožnica, s tem pa je bila kršena njena pravica do izjave oziroma načelo kontradiktornosti. Svoje zaslišanje je utemeljevala z navedbami, da z določenimi okoliščinami v času sklepanja zavarovalnih pogodb in trajanja zavarovanja ni bila seznanjena, zato je bil predlagani dokaz z njenim zaslišanjem pravno odločilen, torej potreben in dovoljen, ter ga je sodišče neutemeljeno, v nasprotju z drugim odstavkom 287. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zavrnilo. Zmotna uporaba materialnega prava je podana, saj je odločitev sodišča, da zahtevek za povrnitev premije ni zastaral, materialnopravno napačen. Tožnica je imela kot upnica pravico zahtevati povrnitev preveč vrnjene premije z dnem, ko je toženka pri njej zahtevala izplačilo škode, kar pomeni, da je terjatev že zastarala. Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo tudi, da se III. točka izvensodne poravnave ne nanaša na preveč vrnjeno zavarovalno premijo, saj sta se pravdni stranki dogovorili, da so s poravnavo rešena vsa njuna razmerja iz zavarovalnega primera. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter jo vrne v novo obravnavo oziroma jo spremeni in zahtevek tožnice zavrne ter ustrezno spremeni stroškovno odločitev.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče sodbo izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

5Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti narok, ker je toženka v ugovoru proti sklepu o izvršbi predlagala svoje zaslišanje, tožnica pa zaslišanje prič. Navedeni dokazni predlogi ne pomenijo izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.² Ker so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo sodbe brez izvedbe naroka po drugem odstavku 454. člena ZPP in ker nobena stranka izvedbe naroka ni izrecno predlagala, toženka v pritožbi celo navaja, da svojega zaslišanja ni izrecno zahtevala, ni podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6Zatrjevana kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP prav tako ni podana. V 18. točki obrazložitve je sodišče ugotovilo, da je bila toženka ob podpisu zavarovalnih polic seznanjena s splošnimi pogoji AO - 3/2011 in AO - 07/2013, ki so ji bili vročeni. Zato je sodišče prve stopnje lahko že iz predloženih listin ugotovilo dejansko stanje in je utemeljeno štelo, da je bila toženka z okoliščinami, ki jih navaja v pritožbi v zvezi s sklenitvijo zavarovalnih pogodb in vračilom premij, seznanjena. Pravilno je zato odločalo na podlagi listin in predlagani dokaz s toženkinim zaslišanjem ni bil pravno odločilen. Tako tudi ni podana absolutna bistvena kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.³

7Nadalje ni utemeljen pritožbeni očitek, da je imela tožnica kot upnica pravico zahtevati povrnitev preveč vrnjenih premij z dnem, ko je izvedela, da toženka zahteva izplačilo škode. Sodišče je pravilno uporabilo tretji odstavek 12. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO - 07/2013 (priloga A 8), ki določa, da imata zavarovalnica in zavarovanec pravico zahtevati ponoven obračun bonusa oziroma malusa, če se naknadno ugotovi, da pri obračunu niso bili upoštevani utemeljeni odškodninski zahtevki. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je odškodninski zahtevek toženke (v drugi pravdi tožnice) postal utemeljen šele s sklenitvijo izvensodne poravnave 31. 7. 2015, zato do zastaranja ni prišlo.

8Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo tudi glede vsebine izvensodne poravnave. Iz izvensodne poravnave (v prilogah A 16 in B 3) izhaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu potekala pravda pod opr. št. P 125/2015, v kateri je toženka vložila tožbo proti tožnici za plačilo odškodnine iz škodnega dogodka, ki se je pripetil 28. 4. 2012. Iz II. točke izvensodne poravnave izhaja, da je tožnica kot zavarovalnica izplačala odškodnino za nematerialno škodo in tretjino sodne takse. V III. točki je določeno, da so s poravnavo med strankama rešena vsa sporna razmerja iz pravdne zadeve opr. št. P 125/2015, ki se nanaša na škodni dogodek z dne 28. 4. 2012 in iz te zadeve druga do druge nimata nobenih zahtevkov več. Sodišče prve stopnje je navedene določbe pravilno tolmačilo, ko je v 19. točki obrazložitve ugotovilo, da se izvensodna poravnava nanaša le na sporna razmerja v pravdi pod opr. št. P 125/2015 in na škodni dogodek z dne 28. 4. 2012, torej na plačilo odškodnine, ne nanaša pa se na obe zavarovalni pogodbi. Zato so neutemeljeni, pa tudi protispisni pritožbeni očitki, da sta se pravdni stranki dogovorili, da so z izvensodno poravnavo rešena vsa njuna razmerja iz zavarovalnega primera, kar naj bi zajemalo tudi vsa razmerja iz zavarovalne pogodbe.

9Ker niso podani niti uveljavljani, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10Odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

¹ Primerjaj: Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, GV Založba in Uradni list RS 2009, komentar k 454. členu, stran 721.
² Kolikor ne gre zatrjevane kršitve drugega odstavka 287. člena ZPP šteti za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, uveljavljanje teh pa je v sporih majhne vrednosti nedopustno.