VSL Sodba II Cpg 486/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 73120/2017-2 z dne 18. 8. 2017 vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 827,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 58,00 EUR s pripadki (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožeča stranka na podlagi odlokov Občine B. opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Kot taka je toženi stranki za opravljene storitve v obdobju od junija 2016 do 5. 6. 2017 izdala več računov v višini 824,34 EUR, ki jih tožena stranka ni plačala. Zato je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

2Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, ki jo je imenovala ugovor zoper sodbo. V njej je navedla, da nima zapadlih obveznosti do tožeče stranke. Torej je smiselno uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter »toženi stranki povrne stroške postopka«.

3Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V sporu majhne vrednosti (primerjaj prvi odstavek 495. člena ZPP) je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožeča stranka za toženo stranko opravljala komunalne storitve in jih obračunala skladno z odloki in (2) da tožena stranka računov izdanih za opravljene komunalne storitve v obdobju od junija 2016 do 5. 6. 2017 v skupnem znesku glavnice 827,34 EUR tožeči stranki ni plačala.

7Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da nima zapadlih obveznosti do tožeče stranke. S to navedbo je grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje, torej je uveljavljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz določila prvega odstavka 458. člena ZPP izhaja, da se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker torej v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.

8Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).