UPRS Sodba I U 1346/2017-10

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Kranj (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcel 312/10, 312/12, 312/13, 312/17 in 312/20 s sosednjimi parcelami 312/2, 312/21, 312/23, 312/28 in 755/1 (1. točka izreka); grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga te odločbe; urejene meje so označene poudarjeno (2. točka izreka) in ugotovila, da ni stroškov postopka (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da sta A.A. in Občina B.na podlagi 28. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) vložila zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje prej navedenih parcel ter priložila elaborat. Obe zahtevi je prvostopenjski organ na podlagi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s sklepom združil v en postopek. V postopku je preveril, ali je bila lastnikom parcele, katere meja se je urejala, in lastnikom sosednjih parcel, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi, opravil preizkus vloge po 35. členu ZEN ter ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev. Vse stranke so na mejni obravnavi v zapisniku podpisale tudi izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Ugotovil je še, da podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter da v postopku stroški niso nastali.

2Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 25. 4. 2017 zavrnilo pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa in odločilo, da se zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrne.

3Tožnika v tožbi navajata, da se izpodbijana odločba opira na listine geodetskega podjetja C. d.o.o., ki pa so nepravilne, saj ne ustrezajo dejanskemu stanju, so neskladne s predhodnimi elaborati, dejansko stanje, ki je v njih opisano, pa je nepopolno ugotovljeno. Navajata, da ju je na mejni obravnavi res zastopal pooblaščenec B.B., ki je zapisnik mejne obravnave tudi brez pripomb podpisal, vendar pa gre za prava neuko stranko, ki se ne spozna na geodetsko stroko, in čeprav je opazoval dogajanje ob izmeri, ni mogel vplivati na ravnanje geodetinje, ki je zadeve predočala in urejanje meje utemeljevala na preteklih IDPOS-ih. S strani geodetinje so bili predočeni le selektivno izbrani dokumenti, ne pa tudi IDPOS 279, zato se je meja med točkama oziroma mejnima znamenjema, označena s 508 (4233) in 505 (4230), v njuno škodo skrajšala, med točkama 508 (4223) in (3087) po IDPOS 6228 pa pomaknila v njuno nepremičnino s parcelno številko 312/21. Menita, da jima je bila kršena pravica do izjave in materialna resnica. Njun pooblaščenec je bil seznanjen z mejo, ki je temeljila na napačnih in pomanjkljivih podatkih in se zato ni mogel opredeliti do pravilnega poteka meje. Bil je v upravičeni zmoti, da so upoštevani relevantni podatki, s potekom meje v naravi pa ni bil seznanjen. Menita tudi, da bi moral prvostopenjski organ v skladu z osmim odstavkom 6. člena ZEN pozvati geodetsko podjetje, da odpravi napako oziroma na stroške geodetskega podjetja za to poskrbeti sam. Uveljavljata še kršitev pravil postopka, ker je pritožbeni organ zavrnil izvedbo predlaganih dokazov, s čimer je posegel v njuni pravici do izjave in dokazovanja. Predlagata, naj sodišče izpodbijano odločbo opravi in vrne zadevo v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka v 15 dneh, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Toženka je sodišču poslala dokumente upravnega spisa, na tožbo pa ni odgovorila.

5Sodišče je tožbo poslalo v odgovor tudi strankama z interesom Občini B. in A.A., ki pa na tožbo nista odgovorili.

6Tožba ni utemeljena.

7V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se v k.o. ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcel 312/10, 312/12, 312/13, 312/17 in 312/20 s sosednjimi parcelami 312/2, 312/21, 312/23, 312/28 in 755/1, pri čemer sta tožnika lastnika nepremičnine s parcelno številko 312/21, k.o. ...

8Postopek urejanja in evidentiranja meje je urejen v III. poglavju ZEN. Po določbi prvega odstavka 28. člena tega zakona se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje (drugi odstavek 28. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave. Elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: predlagana meja), in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov (v nadaljevanju tudi meja po podatkih zemljiškega katastra). Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel (v nadaljevanju tudi pokazana meja), razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (prvi in drugi odstavek 29. člena ZEN).

9Iz zapisnika mejne obravnave št. GEO 0062-2015 z dne 23. 6. 2015 (v nadaljevanju zapisnik mejne obravnave), ki je del upravnega spisa obravnavane zadeve, izhaja, da je tožnika na mejni obravnavi zastopal pooblaščenec B.B. (kar med strankami niti ni sporno, pooblastili za zastopanje pa se nahajata tudi v upravnem spisu). Iz zapisnika dalje izhaja, da je pooblaščena geodetinja na mejni obravnavi pokazala potek meje po podatkih zemljiškega katastra, opozorila na stopnjo natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov ter pojasnila, da je zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov ocenila na podlagi predhodne izmere, s primerjavo ter analizo predhodnih meritev, ki so v zbirki listin geodetske uprave. Za vsako posamezno parcelo je v zapisniku tudi navedeno, kateri podatki (IDPOS-i) so bili uporabljeni za določitev poteka predlagane meje (tabela 1 zapisnika mejne obravnave). Iz zapisnika izhaja še, da so vsi prisotni, tudi pooblaščenec tožnikov, soglašali s predlagano mejo v celoti, da je bil zapisnik strankam prebran, da nanj niso imele pripomb in da je (tudi) pooblaščenec tožnikov navedbe v zapisniku, svoje izjave in podana soglasja potrdil s svojim podpisom na zapisnik.

10Glede na takšne, nedvoumne in jasne navedbe v zapisniku mejne obravnave sodišče ugotavlja, da je bil torej pooblaščenec tožnikov na mejni obravnavi seznanjen s podatki, ki so bili uporabljeni za določitev poteka predlagane meje (IDPOS-i), soglašal je s predlagano mejo in brez pripomb podpisal zapisnik. Na mejni obravnavi tudi ni podal kakršnihkoli ugovorov v zvezi z (ne)upoštevanimi IDPOS-i oziroma izjave o nestrinjanju s predlagano mejo, niti ni pokazal svoje meje. Če se z uporabljenimi podatki (IDPOS-i) ne bi strinjal, bi moral to uveljavljati že na mejni obravnavi oziroma izjaviti, da s predlagano mejo ne soglaša in pokazati svojo mejo. Po petem odstavku 31. člena ZEN morajo namreč lastniki parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, pokazati svojo mejo; če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec, pa imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama (drugi odstavek 53. člena ZUP). Zato očitek o kršitvi pravice do izjave ni utemeljen.

11Upoštevaje v zapisniku mejne obravnave nedvoumno izraženo strinjanje pooblaščenca tožnikov s potekom predlagane meje in s tem z določitvijo zemljiškokatastrskih točk (tudi točk, ki jih izrecno izpostavljata tožnika v tožbi), sodišče tudi ne more sprejeti tožbenih ugovorov, s katerimi tožnika pojasnjujeta (po njunem mnenju) napačen potek predlagane meje oziroma napačno določitev zemljiškokatastrskih točk in neupoštevanje IDPOS 279 ter s tem kršitev pravice do izjave in materialne resnice. Da naj bi bil zapisnik mejne obravnave nepravilen, pa tožnika ne zatrjujeta in ne dokazujeta.

12Tožnika se tudi ne moreta uspešno sklicevati na morebitno pravno neukost njunega pooblaščenca, saj je izbira pooblaščenca v avtonomiji stranke, odgovornost zanjo pa nosi pooblastitelj. Na mejni obravnavi tudi ni šlo za zahtevna in zapletena pravna vprašanja, za katera bi se zahtevalo posebno pravno znanje. Prav tako v tem postopku ne more biti upoštevan ugovor o tem, da je bil pooblaščenec v upravičeni zmoti, ker mu IDPOS 279 ni bil predočen. Tožnika v postopku nista dokazala, da se IDPOS 279 dejansko nanaša na tiste meje njune parcele, ki se urejajo v tem postopku. Celo če bi prišlo do morebitne napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, pa je tožnika ne bi mogla uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, ampak v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN).

13Na odločitev tudi ne more vplivati uveljavljana kršitev pravil postopka, ker je drugostopenjski organ zavrnil izvedbo predlaganih dokazov, saj organ ni dolžan izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga stranka, in sme dokazni predlog zavrniti, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč oziroma če ta ni pravno relevanten in njegova pravna relevantnost ni utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Zavrnitev izvedbe dokazov je po mnenju sodišča, glede na razloge za sprejeto odločitev, drugostopenjski organ ustrezno pojasnil.

14Prav tako ne drži, da se toženka ni opredelila do IDPOS 279, saj je drugostopenjski organ v svoji odločbi navedel, da se podatki tega elaborata ne nanašajo na urejanje meja med parcelami, ki so bile obravnavane v danem primeru. Zato tudi ne pride v poštev uporaba določbe osmega odstavka 6. člena ZEN, na katero se sklicujeta tožnika, saj se ta nanaša na primere, ko so zaradi nepravilne izvedbe geodetske storitve ali zaradi nepravilne izdelave elaborata podatki v zemljiškem katastru ali katastru stavb evidentirani napačno, za kar pa, glede na povedano, v tem primeru ne gre.

15Ker je glede na obrazloženo sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker sta tožnika predlagala izvedbo dokazov, ki se nanašajo na listine v spisu, katerih obstoj in vsebina med strankama ni sporna, kar pomeni, da predlagani dokazi niso taki, ki bi lahko vplivali na odločitev.

17O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.