VSL Sklep Cst 449/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je nad dolžnico začelo postopek osebnega stečaja in imenovalo stečajno upraviteljico.

2Dolžnica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, izrecno pa zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

3Upnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Upnik mora verjetno izkazati svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom terjatve za več kot dva meseca (3. točka 231. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in 4. odstavek 232. člena ZFPPIPP). Prav tako mora izkazati insolventnost dolžnika (1. odstavek 232. člena ZFPPIPP).

6Pritožnica (dolžnica) v postopku pred sodiščem prve stopnje trditvam o trajnejši nelikvidnosti (prva alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP) ni nasprotovala – temu ne nasprotuje niti v pritožbi, pač pa je nasprotovala le višini terjatve. Bistvo pritožbe je, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo stanje pritožničine obveznosti, pri tem pa je tudi zmotno štelo, da je pripoznala terjatev do višine 39.349,73 EUR. Take navedbe naj bi bile v direktnem nasprotju z njenimi navedbami v ugovoru zoper začetek stečajnega postopka.

7V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno: da ima upnica zoper dolžnico terjatev, ki je izkazana z izvršilnim naslovom (neposredno izvršljivim notarskim zapisom); da je upnica uresničila odstopno upravičenje, zato je že 1. 4. 2011 zapadla celotna terjatev; da je bil predhodni izvršilni postopek neuspešen.

8V tej fazi postopka ni pomembno, ali znaša upničina terjatev do pritožnice 70.547,69 EUR (kolikor je upnica navedla na naroku za obravnavanje predloga za začetek stečajnega postopka) ali (le) 39.349,73 EUR, kolikor je navedla pritožnica sama v dopolnitvi ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da že to zadošča za ugotovitev, da je upnica do standarda prepričanja uspela izkazati oba pogoja za začetek postopka osebnega stečaja – tako terjatev kot trajnejšo nelikvidnost.

9Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na v pritožbi zatrjevano pripoznavo. Sodišče prve stopnje je le pravilno ugotovilo, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da pritožničina obveznost znaša vsaj toliko, kolikor je sama navedla v dopolnitvi ugovora (pritožničina vloga z dne 16. 4. 2018 na pd 12). Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo pritožničino navedbo iz četrtega odstavka 2. strani dopolnitve ugovora, v katerem je navedla, da njena obveznost, upoštevajoč obstoj sodolžnika, znaša 39.349,73 EUR. S tem ni storilo zatrjevanih kršitev pravil postopka (absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in relativno bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 214. člena ZPP).

10Pritožnica navaja, da naj bi bila izjava v zvezi s priznanjem terjatve v višini 39.349,73 EUR podana upoštevajoč njeno trditev iz ugovora (ki ga je sama vložila; dopolnitev ugovora je vložila po pooblaščencu), v katerem je prerekala višino obresti. S tem smiselno zatrjuje, da je terjatev sporna v večjem znesku. Pritožnica vztraja, da bi moralo sodišče v celoti raziskati ugovarjano dejansko stanje v smislu, da bi moralo jasno in natančno preračunati, kolikšna natančno je dolžničina obveznost. Tudi ta pritožbena trditev ni utemeljena.

11Pritožničina obveznost iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa je sestavljena iz glavnice (67.327,40 EUR; prim. predlog za začetek osebnega stečaja) in obresti. Četudi bi torej ostala sporna višina terjatve v obrestnem delu, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivalo. Natančna višina terjatve bo ugotovljena v fazi preizkusa terjatve (pododdelek 3.4.2 ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlagani dokaz z izvedencem finančne stroke, s katerim je pritožnica hotela dokazovati natančno (to je nižjo) obveznost do upnice (prim. 213. člen ZPP).

12Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.