VSRS Sodba II Ips 72/2018

Revizija se zavrne.

Tožbeni zahtevek in trditve pravdnih strank

1Tožnica je s primarnim zahtevkom zahtevala, da se lastnoročna oporoka pok. A. A. (v nadaljevanju zapustnica) z dne 28. 11. 2005 razveljavi. S podrednim zahtevkom je zahtevala ugotovitev njene ničnosti. Trdila je, (1) da je zapustnica do septembra 2015 skrbela sama zase, (2) da ji je v juliju 2015 ob praznovanju 90. rojstnega dne rekla, da ji bo prepustila stanovanjsko hišo in domačijo, (3) da ji je vedno govorila, da oporoke ni naredila in da naj dediči dedujejo po enakih delih. Sporna oporoka naj bi bila ponarejena s strani tretje toženke. Po tožničinem stališču naj bi navedeni zaključek izhajal iz dejstva, da je tretja toženka po materini smrti govorila, da bo uredila, da ne bo nihče dedoval. Poleg tega je tretja toženka sporno oporoko poslala na sodišče dan pred zapuščinsko obravnavo, nje pa na zapuščinsko obravnavo ni bilo.

Ugotovljeno dejansko stanje

- Zapustnica je bila mati tožnice, prvega toženca, drugo in tretje toženke ter stara mati četrtega in petega toženca. 28. 11. 2005 je napisala lastnoročno oporoko, ki jo je dala v hrambo tretji toženki. Oporoka je bila razglašena na zapuščinski obravnavi 21. 1. 2016. Tretja toženka je oporoko prebrala šele po prejemu vabila na zapuščinsko obravnavo. Tožnica in tretja toženka sta že dalj časa sprti. Zapustnica je več sorodnikom ponujala oziroma obljubljala, da jim bo zapustila kmetijo.

- Toženci niso dvomili v pristnost oporoke. Izvedenec grafolog je v izvedenskem mnenju z dopolnitvijo z dne 24. 3. 2017 s 95 % verjetnostjo potrdil, da je sporno oporoko napisala in podpisala zapustnica.

Odločitev sodišča prve stopnje

2Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrnilo. Podrednega je zavrnilo, ker je na podlagi mnenja izvedenca grafologa ugotovilo, da sporna oporoka ni ponarejena in da je sestavljena v skladu s 63. členom Zakona o dedovanju. Ocenilo je, da je bilo izvedenčevo mnenje vestno in skrbno obrazloženo in da je vsebovalo jasen odgovor na vprašanje pristnosti sporne oporoke. Odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za zaslišanje B. B., C. C., D. D. ter za postavitev drugega izvedenca grafologa je utemeljilo z obrazložitvijo, da so že izvedeni dokazi nudili podlago za odločanje o tožbenem zahtevku. Presodilo je, da so neutemeljene tožničine navedbe, da ji je zapustnica obljubljala domačijo, da je bila zapustnica sposobna skrbeti sama zase, da je tretja toženka že za časa življenja dobila premoženje od zapustnice in da tretja toženka ni prišla na zapuščinsko obravnavo po zapustnici.

Odločitev sodišča druge stopnje

3Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Pojasnilo je, da sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o zavrnitvi tožničinih dokaznih predlogov. Dodalo je, da izvedba dokazov za ugotavljanje dejstev, ki za odločitev niso pomembna, ni potrebna. Tožnica je navedla, da bosta priči B. B. in C. C. potrdili, da sta slišali, da je zapustnica tožnici obljubila, da ji bo zapustila kmetijo, in da je zapustnica vedno govorila, da ni napravila oporoke. Navedena dejstva glede na ugotovitve, da je zapustnica kmetijo obljubljala tudi drugim sorodnikom, in da so toženci vedeli, da je zapustnica napisala oporoko, za ugotavljanje pristnosti oporoke niso bila relevantna. Nepotreben je bil tudi dokazni predlog za zaslišanje D. D., ki naj bi potrdila besede tretje toženke, ki naj bi rekla, da bo uredila, da nihče ne bo dedoval po zapustnici. K razlogom v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca grafologa pa je dodalo, da je bilo mnenje z dopolnitvijo izdelano vestno in skrbno, da je razumljivo in da so sprejeti zaključki jasni ter dosledno obrazloženi. Postavitev drugega izvedenca grafologa bi nasprotovala načelu ekonomičnosti postopka.

Revizija tožeče stranke

4Tožnica vlaga revizijo zaradi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ne strinja se z odločitvijo o zavrnitvi dokaznih predlogov za zaslišanje prič. Navedeni dokazni predlog je bil glavni dokaz za dokazovanje dejstva, da zapustnica ni napisala oporoke. Substanciran je bil v smeri, da so imenovane priče slišale, da je zapustnica v letu 2015 povedala, da ni zapisala oporoke. D. D. je od tretje toženke slišala, ko je slednja povedala, da bo ona že uredila, da ne bo nihče dedoval. Ker glavni dokaz še ni uspel, ga sodišči nižje stopnje ne bi smeli zavrniti na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene. Tretja toženka je na glavni obravnavi nenehno jokala. Na vprašanje, ali ji je zapustnica povedala, da ostalim dedičem ne sme povedati za oporoko, je odgovorila, da ji tega ni povedala. Na vprašanje, zakaj ostalim dedičem ni povedala za oporoko, je odgovorila, da je za to nihče ni vprašal. To potrjuje, da je tretja toženka pred sodiščem govorila neresnico. Z zaslišanjem prič bi se vzpostavil dvom v pravilnost grafologovega mnenja. Grafolog ni z vso verjetnostjo ugotovil, da je zapustnica oporoko lastnoročno napisala. Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavati njene pripombe na izvedensko mnenje ter se do njih opredeliti. Na pripombe v zvezi z izdelanim mnenjem sodišče ni podalo odgovora. Tekom postopka je zatrjevala, da so v izvedenčevem mnenju pomanjkljivosti. Čeprav je sodišče prve stopnje dopustilo dopolnitev izvedenskega mnenja, navedeni dokazni predlog ni bi izveden v skladu z določbami iz 252. do 254. člena ZPP. Za zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi strankin predlog ni potreben. Če se pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ne dajo odpraviti z zaslišanjem, mora sodišče angažirati novega izvedenca. Tožnica je na izvedensko mnenje imela pripombe, ni pa izrecno zahtevala njegovega zaslišanja, ker je znano, da izvedenci na obravnavah ne priznavajo svojih napak in vztrajajo pri že podanih mnenjih. Prav iz tega razloga je predlagala postavitev drugega izvedenca. Dvom v izvedensko mnenje je izrazila z navedbami o nenavadnem obnašanju tretje toženke. Tretja toženka je na glavni obravnavi izpovedala, da je zapustnica oporoko izročila njej, da je vse do njene smrti ni prebrala in da zanjo ni povedala nobenemu od bratov in sester. Neobičajno je, da tretja toženka ni pristopila na zapuščinsko obravnavo in da je sporno oporoko poslala sodišču po pošti. Če bi tretja toženka imela čisto vest, bi pristopila na zapuščinsko obravnavo z oporoko. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

5Revizija je bila vročena toženim strankam, ki nanjo niso odgovorile.

Presoja utemeljenosti revizije

6Revizija ni utemeljena.

7Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede.¹ Zavrnitev dokaznega predloga stranke mora sodišče ustrezno obrazložiti. Iz ustavne pravice do kontradiktornega postopka izhaja prepoved vnaprejšnje dokazne ocene.²

8Pravico do izvedbe dokazov je v skladu z zahtevami po učinkovitosti, pospešitvi in ekonomičnosti postopka mogoče omejiti tudi z izključitvijo izvedbe dokazov, ki so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V to kategorijo sodijo predlagani dokazi z zaslišanjem prič za ugotavljanje dejstva, ki ga je zaradi posebnih strokovnih znanj mogoče ugotoviti le s pomočjo ustreznega izvedenca, ali če že iz navedb predlagatelja dokaza izhaja, da predlagana priča o relevantnem dogodku sploh ne more nič vedeti.³

9V konkretnem primeru je bilo sporno vprašanje, ali je zapustnica napravila lastnoročno oporoko. Ugotavljanju navedenega dejstva je kot neposredni dokaz služil že sam zapis oporoke. Po tožničinem stališču naj bi dokazni predlog za zaslišanje prič služil ugotavljanju dejstva, (1) da je zapustnica v letu 2015 povedala, da ni zapisala oporoke in (2) da je tretja toženka rekla, da bo uredila, da ne bo nihče dedoval po zapustnici. Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo, da ta dejstva za ugotavljanje pristnosti sporne oporoke niso pravno relevantna. Njegova odločitev o zavrnitvi tožničinih dokaznih predlogov za zaslišanje prič ni utemeljena na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene. V okoliščinah konkretnega primera so bili ti dokazni predlogi za ugotavljanje pristnosti sporne oporoke popolnoma neprimerni.

10Revizijska navedba, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo tožničinih pripomb na izvedensko mnenje, je nekonkretizirana. Izvedenec je na tožničine pripombe odgovoril v jasno ter dosledno obrazloženi dopolnitvi izvedenskega mnenja. Tožnica pa je na dopolnjeno mnenje podala vsebinsko prazne pripombe, (1) da je izvedenec v dopolnjenem mnenju podal neobičajne navedbe, ko je izpostavil svoje pozitivne lastnosti, kot so vestnost, natančnost, zavest o zaostankih in da ni v nobeni politični stranki, (2) da so po izkušnjah tožničinega odvetnika mnenja izvedencev grafologov lahko zelo različna, saj je pred kratkim bil udeležen v pravdi, kjer sta dva grafologa podala različno mnenje o pristnosti določenega podpisa. Ker je tožnica dopolnjenemu izvedenskemu mnenju le pavšalno ugovarjala, se nižji sodišči do takšnih pripomb nista bili dolžni vsebinsko opredeliti.⁴

11Odločitev o zavrnitvi tožničinega dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca grafologa je pravilna. Ker tožnica ni predlagala zaslišanja izvedenca, ga sodišče ni bilo dolžno zaslišati. V skladu z 254. členom ZPP mora sodišče ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dejo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje omenjenih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.⁵ Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste ali podobne stroke, mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.⁶

12Z revizijskim sklicevanjem na neverodostojnost tretje toženke tožnica nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP). Ker tožnica z revizijo ni uspela, mora sama kriti svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. in 165. člen ZPP). Ta odločitev je zajeta v odločitvi o glavni stvari.

¹ Sklep US RS z dne 15. 12. 2003, opr. št. Up-332/02.
² Sklep VS RS z dne 1. 12. 2005, opr. št. II Ips 368/2004.
³ A. Galič v: L. Ude in A. Galič (rd.): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 56.
⁴ Sklep VS RS z dne 29. 11. 2011, opr. št. II Ips 113/2001.
⁵ Sodba VS RS z dne 19. 9. 2013, opr. št. II Ips 154/2011.
⁶ Sodba VS RS z dne 21. 12. 2006, opr. št. II Ips 724/2006.