VSM Sklep II Kp 6122/2016

Pritožba zagovornice obdolženega R.V. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo obdolženega R.V., vloženo po njegovi zagovornici, zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 18252/2015 z dne 15. 1. 2018.

2Zoper sklep se je pritožila zagovornica obdolženega iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da obdolženi R.V. in njegova zagovornica nista upravičenca do vložitve pritožbe zoper I. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 6122/2016 z dne 15. 1. 2018, zato je posledično sprejelo pravilno odločitev, ko je pritožbo zagovornice obdolženega zoper ta sklep kot nedovoljeno zavrglo. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s citiranim sklepom z dne 15. 1. 2018 v točki I izreka ugodil ugovoru zagovornika obdolženega M.V. in obtožnico zoper tega obdolženca iz razloga po 3. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavrgel. Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.

5Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta¹.

6V obravnavanem primeru takšna situacija ni podana. Predvsem je bistveno in potrebno poudariti, da zagovornica obdolženega R.V. s pritožbo z dne 26. 2. 2018 zoper I. točko izreka citiranega sklepa zunajobravnavnega senata izpodbija odločitev v delu, ki se sploh ne nanaša na obdolženega R.V., temveč na obdolženega M.V.. Odločitev zunajobravnavnega senata v tem delu torej v ničemer ne posega v pravice in pravni položaj obdolženega R.V., zato slednji s pritožbo zoper to točko izreka sklepa zunajobravnavnega senata ne more doseči ugodnejšega položaja zase, hkrati pa je taka pritožba celo v škodo obdolženega M.V.. Ali bo za odločanje o obtožbi zoper obdolženega R.V. relevantna (tudi) vloga obdolženega M.V., kot to zatrjuje zagovornica v pritožbi, pa je dejansko vprašanje, ki se bo ugotavljalo tekom kazenskega postopka. Zato so vse obširne pritožbene navedbe zagovornice obdolženega, ki se nanašajo na dejansko stanje in katerih bistvo je, da sta postopka zoper obdolžena M.V. in R.V. neposredno povezana, za odločanje o obravnavani pritožbi povsem nepomembna. Povedano drugače, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in tudi odločitev zunajobravnavnega senata v I. točki izreka sklepa z dne 15. 1. 2018, ne omogočata sklepanja, da bo obdolženemu R.V. kršena pravica do obrambe.

7Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

¹ Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 618, točka 7 in str. 624, točka 2.